Kaj je bhakti in kdo je Krišna?

Bhakti je proces samospoznavanja, v katerem postopoma prihajamo do spoznanja, da smo delci in delčki Gospoda Šri Krišne, ki je Vsevišnja Božanska Osebnost (nityo nitanam cetanas cetananam). Vsa živa bitja smo s Krišno neločljivo povezani in v filozofiji bhakti yoge postopoma spoznavamo, da materialno telo ni tisto, ki nas definira. Proces bhakti je tudi postopen proces predaje Gospodu. V procesu prihajamo do spoznanja, da smo večne duhovne duše, blažene in polne znanja (sat-cit-ananda). Uči nas razlike med materijo in duhom in tega, da je naša narava delovanje in ne mirovanje. Proces nas prav tako uči razlike med Krišno in nami. Spoznamo tudi način delovanja, ki podpre naše prizadevanje za duhovni napredek – kako lahko naše delovanje izgleda na zunaj in kakšen notranji stav naj zavzamemo pri svojem delovanju. Bhakti nas nauči zavedanja, da je glavno opravilo (dharma), ki pritiče človeški obliki telesa delovanje za Krišnovo zadovoljstvo – da smo Njegovi večni služabniki (jivera svarupa haya krisnera nitya dasa).

Bhakti je predvsem vzajemen ljubezenski odnos s Krišno – ljubezen do Krišne je glavni cilj bhakti. Koncept osebnega Boga je osrednji vidik znanosti bhakti yoge. Odnos imamo namreč lahko in izključno samo z osebo – le v odnosu lahko govorimo recipročnosti, vzajemnosti, izmenjavah, zaupanju.

Različni religiozni sistemi Boga predstavljajo v različnih oblikah. Večina Boga predstavlja kot neosebnega, kot vseprežemajočo prisotnost, katere opis v Vedah najdemo pod pojmom Brahman. Brahman je sijaj, ki prihaja od Vsevišnje Božanske Osebnosti, a je tako slepeč, da Krišne zaradi njega samega ne moremo videti – ne še takoj in ne še na začetku naše duhovne poti. Šrila Prabhupada pravi, da živo bitje dejansko naprej spozna Boga kot vse-obsegajočo prisotnost in ima željo po tem, da se z njim stopi, da vstopi vanj. 

Slednje impersonalistični filozofi vidijo kot odrešitev za svoje težave – torej zapustitev tega materialnega telesa in sveta in združitev z Brahmanom. Duša tam sicer ostane nekaj časa, a ker njena narava ni nedelujoča, se duša vrne v materialni svet in tukaj spet dobi novo priložnost na poti spoznavanja sebe in Krišne. Naslednja stopnja spoznavanja Boga je spoznavanje Boga kot lokaliziranega aspekta, Paramatme, ki prebiva v srcu vsakega živega bitja – od najmanjše mravljice od hrupnega slona. V srcu vsakega živa bitja je Paramatma – priča. Krišna sedi tam in opazuje vsako naše dejanje. Ko se tekom več življenj prečistimo do te mere, da Ga lahko sprejmemo kot osebo, pa se nam pokaže kot oseba – kot Krišna. Gospod zaradi povečevanje vere Svojih bhakt namreč prireja različne zabave in se v skladu s situacijo pojavlja v različnih oblikah. A izvorno je Krišna deček, ki ima svoj dom na Goloki Vrindavani, najvišjem duhovnem planetu, kjer s svojimi prijatelji pastirčki in gopijami prireja različne zabave, v katerih nadvse rad pokaže svojo igrivo in navihano plat.

Kako lahko razumemo svoj položaj?

Ko se večna duhovna duša rodi v ta materialni svet ne more obstajati drugače, kot da dobi primerno materialno telo. Slednje je posledica naših želja v preteklih življenjih. Želje so namreč naša vstopnica – tako v materialni kot tudi v duhovni svet. Duša v materialni svet pride neokrnjena, ampak v trenutku, ko stopi v stik z materialno naravo, jo objame gost plašč materije, ki je sestavljen iz osmih sestavin materialnega sveta, o katerih govori Krišna v Bhagavad-Giti – ogenj, voda, zemlja, zrak, eter, um, inteligenca in lažni ego. Duša tako postanejo pogojena – s svojo karmo (preteklim delovanjem), kalo (časom) in guno (lastnostmi, ki jih pridobila v preteklih življenjih). Temu pravimo, da je duša prekrita – njena prava narava večno blažene duhovne duše, ki je večni služabnik Krišne in ki Ga brezpogojni ljubi je torej skrita pod mnogoterimi plašči materialnega sveta. Duša se dejansko znajde v materialnem zaporu in ni sposobna videti resnice, vse dokler ne stopi na pot bhakti, ki duši postopoma odpira pogled na pravo resničnost.

Kako se torej lahko rešimo ujetosti v materialni svet?

Ceto dharpana marjanan – tako, da očistimo ogledalo svojega srca, kot pravi Šri Čaitanya Mahaprabhu v svojem Šikšastaki, sonetu, ki ga je zapisal ob tem, ko nam je podajal znanje o procesu bhakti. Slednje pomeni čiščenje ogledala srca. Srce lahko očistimo tako, da nemočno pojemo maha mantro Hare Krišna in prosimo Krišno za milost, da nas sprejme kot Svojega večnega služabnika. Proces bhakti je preprost in poln blaženosti, samo pojte:

Hare Krišna Hare Krišna, Krišna Krišna Hare Hare
Hare Rama Hare Rama, Rama Rama Hare Hare

Kakšen pomen ima tu srce?

Srce je sedež uma. Če je ogledalo srca umazano, potem v naš um reflektira samo umazanijo in tako navzven tudi mi sami vidimo samo in zgolj umazanijo – stvari okoli sebe ne vidimo dejansko take, kot v resnici so. Proces bhakti ima močno lastnost čiščenje ogledala srca umazanije, ki se je dolga leta nabirala na njem. Je edini proces, ki v dobi Kali, v kateri se trenutno nahajamo in za katero so značilni prepiri in hinavščina, živo bitje lahko dvigne na višji nivo delovanja. Za vsako od štirih dob (Satya, Treta, Dvapara in Kali yuga) je značilen svojstven proces samo-spoznavanja in Šri Čaitanya Mahaprabhu, ki je zadnja inkarnacija Krišne na Zemlji, nam je podal nadvse jasno sporočilo, da je yuga dharma ali priporočena aktivnost za to dobo samo, le in zgolj petje svetega imena Gospoda Krišne. Slednje je osrednji del procesa bhakti. Krišnovo ime se namreč ne razlikuje od Njega samega in prav tako ne od Njegovih lastnosti, oblik, zabav in prebivališča (nama, guna, rupa, lila, dham). Krišnovo ime pravzaprav vsebuje vse navedeno, torej ima najvišji duhovni potencial – Krišna je namreč v dobi kali sestopil ravno v obliki Svojega svetega imena, ki ima razkuževalno lastnost in je edino, ki lahko očisti naše srce. 

Kako lahko torej v vsakodnevnem življenju prakticiramo proces bhakti?

Poslušanje je najpomembnejši vidik procesa bhakti. V procesu napredovanja od začetne stopnje, sradhe (vere) do preme (čiste ljubezni do Boga) poznamo devet aktivnosti, ki nam na tej poti pomagajo do napredovanja. Poleg poslušanja je tu še petje, misli na Krišno, čaščenje Gospodovih lotosovih stopal, izkazovanje spoštovanja Gospodu, molitve k Gospodu, postati Njegov služabnik, prijatelj in popolna predaja Gospodu – teh devetero aktivnosti sestavlja čisto vdano služenje Gospodu – že ena sama aktivnost, če je izvajana z vdanostjo je dovolj za razvijanje ljubezni do Krišne.

A najpomembnejša aktivnost je vsekakor poslušanje – poslušanje maha mantre med mantranjem na japo, poslušanje o Krišni (smrti), poslušanje od Njega (šruti). Slednje pa vsekakor lahko dobimo samo in zgolj v družbi bhakt, ki so edini, na podlagi milosti katerih lahko napredujemo v procesu razvijanja zavesti Krišne.

Vsak si sam izbira svojo duhovno pot. Vsak od nas ima svoj unikaten začetek in sebi lasten potek. A vsekakor je vsem skupno, da se je od nekod, mogoče kot strela iz jasnega v njihovem življenju pojavil Krišnov bhakta, po katerega milosti (Krišne in bhakte) smo prejeli Hare Krišna maha mantro in stopili na pot samospoznavanja. In slednje je največja stvar, ki se lahko živemu bitju v človeški obliki lahko primeri in je vsekakor rezultat neskončne ljubezni Krišne, ki nas ima vsa živa bitje, brez izjeme – rad kot svoje otroke. A vsekakor imamo bhakte pri Njemu prednost.

close

Blog e-novice

Po prijavi na tem obrazcu obvezno preverite vaš e-mail in potrdite prijavo.

Če v nabiralniku ne opazite našega sporočila, preverite SPAM mapo.

Bhakti Yoga