Kdo sem?

Bhagavad Gita nas obvešča, da je v tem telesu lastnik – duhovna duša. Jaz sem lastnik svojega telesa, druge duše pa so lastnice svojih teles. Jaz rečem “moja roka”, ne pa “jaz roka”. In ker je “moja roka”, to pomeni, da sem drugačen od roke, ker sem njen lastnik. Podobno rečemo “moje oko”, “moja noga”, “moje” to, “moje” ono. Kje sem potem “jaz” sredi vseh teh predmetov, ki mi pripadajo? Iskanje odgovora na to vprašanje je proces meditacije. V pravi meditaciji se vprašamo: “Kje sem? Kaj sem?” Z nobenim materialnim naporom ne moremo najti odgovorov na ta vprašanja in zaradi tega vse univerze ta vprašanja puščajo ob strani. Pravijo: “To je pretežka tema.” Ali pa: “To je nepomembno.”

Njegova božanska milost A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada

Zavest je simptom duše

Dušo lahko zaznamo po prisotnosti zavesti v telesu. Duša je tista, ki daje materialnemu telesu življenje in dih. Ta življenjska sila je tisto, ki človeka poživi in daje moč intelektu, umu, čutom ter vsaki celici v telesu. Brez duše je telo le masa mrtve materije, mesa in kosti, ki se bo hitro razgradila. Ta zavest v materiji ne obstaja, niti je ni mogoče ustvariti v laboratoriju. Znanstveniki lahko z materijo manipulirajo in ustvarjajo različne oblike. Ne morejo pa jo ozavestiti. Materija je brez življenja, medtem ko so vsa živa bitja čutna in »živa«. Čeprav se duša nahaja v predelu srčne čakre, poživi celotno telo in širi svojo zavest po celem telesu. Marsikdo se sprašuje kako lahko tako majhna duša (njena velikost je primerljiva deset tisočinki konice lasu) z zavestjo prežema celotno telo, ki je v primerjavi z njo zelo veliko? Da bi si ta pojav lažje predstavljali, nam Krišna v Bhagavad Giti to razloži s primerom sonca in sončne svetlobe:

Šrila Prabhupada naprej pojasni: “…Kakor je sonce na enem mestu, pa vendar razsvetljuje ves univerzum, tako drobcena duhovna duša v srcu razsvetljuje z zavestjo celo telo. Zavest je torej dokaz prisotnosti duše v telesu, kakor so sončni žarki oziroma svetloba dokaz prisotnosti sonca na nebu. Dokler je duša v telesu, je telo prežeto z zavestjo, kakor hitro pa ga zapusti, zavesti ni več. Inteligenten človek to zlahka razume…”

Duša je delec Božje večne energije.

Duša je večna, polna znanja in blaženosti.

Tako kot Bog, je tudi duša po svoji naravi večna, polna znanja in blaženosti. Ni nastala, ne nastaja in ne bo nastala. Če bi bila v skladu s fizikalnimi zakoni ustvarjena v določenem trenutku, bi jo lahko v prihodnosti tudi uničili ali preoblikovali. Toda še nikoli nismo slišali, videli, prebrali ali bili priča, kako je bila duša uničena ali spremenjena v drugo obliko energije. Poleg tega je nemogoče uničiti Božjo energijo, saj pripada vsemogočnemu Bogu. Telo je materialno, medtem ko je duša duhovna in nesmrtna, tako kot Bog. Kar imenujemo “smrt”, so zgolj telesa, ki se spreminjajo. Za dušo ni ne rojstva ne smrti. Lahko se v miru oddahnete 😉

V Ramayani najdemo informacijo: “Duša je večen in neuničljiv delček Božje moči.” V Subal Šruti spisih najdemo informacijo: “Bog, stvarnik ni le vodja duše, ampak tudi mati, oče, brat, prijatelj, ljubljeni, cilj in vse”. Zdaj je jasno, da sem “Jaz” delček samega Vsevišnjega Boga. Kakor je kapljica vode del oceana, je tudi duša del Boga oz. del Božje energije, znane kot Taṭastha Šakti (mejne energije Boga).

Oči so ogledalo duše. Obraz pa je ogledalo našega uma.

VIDEO 1

Čudovita Duša - Vedski uvod

Vedska tradicionalna modrost nam ponuja razumljivo, tehtno in prepričljivo ter obširno znanje o duši. Na splošno za vedsko modrost velja, da jasno in natančno opredeljuje pojem duše, kar je še posebej značilno za knjigo Bhagavad-Gita – kakršna je. V skladu z vedskim izročilom je obstoj duše predstavljen na jasen in razumljiv način, saj je le ta resnična duhovna entiteta s sebi lastnimi značilnostmi in ne samo nekaj neotipljivega.