Kdo je Šri Krišna?
Odgovorimo lahko, da je Krišna Vsevišnja Božanska Osebnost, saj popolnoma ustreza opisom Vrhovnega Bitja. Krišna je Bog, saj je vseprivlačen. Beseda Bog je brez pomena, če ne obsega tudi vseprivlačnosti. Kako je lahko kdo vseprivlačen? Večino najbolj privlačijo zelo premožni ljudje. Zanimajo nas tudi tisti, ki so zelo močni, slavni, lepi, pametni ali pa nenavezani na kakršno koli lastnino. Na podlagi izkušenj torej vidimo, da nas privlačijo ljudje, ki so: 1) bogati, 2) močni, 3) slavni, 4) lepi, 5) modri in 6) nenavezani. Kdor ima neomejeno vseh teh šest značilnosti, je po opredelitvi velikega učitelja vedske modrosti Parašare Munija Vsevišnja Božanska Osebnost.
Šri Krišna, Vsevišnja Božanska Osebnost.
V zgodovini človeštva je bilo veliko ljudi zelo bogatih, vplivnih, slavnih, lepih in učenih ali pa so živeli v redu odpovedi in niso bili navezani na materialne dobrine, vendar razen Krišne ni bilo nikogar, ki bi v sebi hkrati združeval vse te lastnosti v neskončni meri. Vsevišnji Gospod Krišna je zgodovinska osebnost in je živel na Zemlji pred pet tisoč leti. Vseh sto petindvajset let, ko je bil na tem planetu, je bil videti kot navaden človek, pa vendar so bila Njegova dejanja v vseh pogledih izjemna. Vse, kar je storil od trenutka, ko je sestopil na ta svet, pa do dne, ko ga je zapustil, je v zgodovini sveta brez primere, zato bo vsak, ki se zaveda, kaj pomeni Bog, sprejel Krišno za Vsevišnjo Božansko Osebnost. Nihče ni enak Bogu ali večji od Njega. To je pomen znanega reka »Bog je velik«.
Ljudje različno govorijo o Bogu, toda Vede in veliki acarye, priznani poznavalci in učitelji znanosti o Bogu, kot so Sankara, Ramanuja, Madhva, Visnu Svami, Gospod Caitanya in njihovi učenci, se v celoti strinjajo, da je Krišna Vsevišnja Božanska Osebnost. Mi, ki priznavamo avtoriteto Ved, črpamo iz vedskih spisov tudi znanje o zgodovini vesolja, ki ga sestavljajo višji planeti (Svargaloka), srednji planeti (Martyaloka) in nižji planeti (Pātālaloka). Čeprav sodobni zgodovinarji ne morejo dokazljivo opisati dogodkov izpred več kot pet tisoč let in antropologi trdijo, da pred štirideset tisoč leti homo sapiens še ni obstajal, saj razvoj takrat še ni dosegel te stopnje, vedski zgodovinski spisi, kot so Puraṇe in Mahabharata, opisujejo zgodovino ljudi, ki so živeli pred milijoni in milijardami let.
Iz tako davnih časov navajajo tudi zgodovino številnih Krišnovih utelešenj. V četrtem poglavju Bhagavad-gite Krišna razkriva Arjuni, da sta se oba rodila že velikokrat. Krišna se spominja vseh življenj, Arjuna pa ne. Ta primer ponazarja razliko med Krišnovim in Arjunovim zavedanjem. Čeprav je bil Arjuna velik bojevnik in omikan član kraljeve rodbine, je bil vendar samo človek, Krišna pa je vsevedni Vsevišnji Gospod z neomejenim spominom.
Krišna ve vse, zato se tudi spominja Svojih pojavitev na tem svetu izpred milijonov in milijard let, medtem ko Arjunovo zavedanje in spomin omejujeta čas in prostor. V četrtem poglavju Bhagavad-gite Krišna pravi, da se spominja, kako je pred nekaj milijoni let razodel nauk Bhagavad-gīte bogu Sonca Vivasvanu.
Dandanes si številni brezbožniki prizadevajo, da bi z izvajanjem raznih mističnih postopkov postali Bog. Kadar se kdo od njih razglasi za Boga, ga k temu po navadi spodbudi domišljija ali pa moči, ki si jih je pridobil z meditacijo. Krišna ni takšen Bog, saj si Mu ni bilo treba izmišljevati mistične meditacije ali se podvreči strogi askezi mistične yoge, da bi postal Bog. Pravzaprav nikoli ne postane Bog, temveč to zmeraj je.
V ječi Svojega strica Kamse, kjer sta bila zaprta Njegova oče in mati, se je zunaj materinega telesa pojavil v podobi Narayane, štirirokega Visnuja. Zatem se je spremenil v navadnega dojenčka in očetu naročil, naj Ga odnese k maharaji Nandi in njegovi ženi Yasodi.
Ko je bil Krišna še dojenček, Ga je poskušala zastrupiti velikanska čarovnica Putana, toda medtem ko Ga je dojila, ji je Krišna izsesal življenje. Tako se pravi Bog razlikuje od mistično proizvedenega »Boga«. Krišna se ni nikoli ukvarjal z mistično yogo, toda vsa Njegova dejanja so že od najzgodnejšega otroštva jasno kazala, da je Vsevišnja Božanska Osebnost. Ta knjiga opisuje Njegova dejanja v človeški podobi. Čeprav se Krišna vživi človeško vlogo, še vedno ostaja Vsevišnji Gospod.
Krišna je vseprivlačen, zato bi moral postati središče vseh naših želja.
V Bhagavad-Giti piše, da je posamezna duša lastnik oziroma gospodar svojega telesa, Krišna, ki kot Nadduša prebiva v srcu vsakogar, pa je vrhovni gospodar in lastnik teles vseh živih bitij. Če svojo ljubezen usmerimo edinole h Krišni, bodo na svetu samodejno zavladali vsesplošna ljubezen, enotnost in mir. Če drevesu zalijemo korenino, nahranimo tudi njegove veje, liste in cvetove, in če s hrano napolnimo želodec, zadovoljimo še vse druge dele telesa.
Umetnosti posvečanja misli in ljubezni Vsevišnjemu Gospodu pravimo zavedanje Krišne. Gibanje za zavest Krišne smo ustanovili zato, da bi ljudem omogočili zadovoljiti težnjo po izkazovanju ljubezni, tako da jo usmerijo h Krišni. Vsi si želimo izkazovati ljubezen drugim, zato smo si izmislili socialno državo, dobrodelnost, človekoljubje, rodoljubje ter razne druge poti, s katerimi poskušamo v svetu vzpostaviti mir in blaginjo. Ker pa niti najmanj ne poznamo umetnosti o tem, kako ljubiti Krišno, nas vse te zamisli le onesrečujejo in so zato nesmiselne. Navadno ljudje mislijo, da jih bo življenje po moralnih načelih in opravljanje verskih obredov osrečilo. Drugi so prepričani, da bodo našli srečo v materialnem napredku, tretji pa jo iščejo v zadovoljevanju čutov. Zares srečni pa smo lahko le, če ljubimo Krišno.
S Krišno imamo lahko popolno in ljubeče razmerje v enem od dvanajstih odnosov ali ras. V petih osnovnih odnosih ljubimo Krišno kot vrhovno neznano Bitje, kot vrhovnega gospodarja, najboljšega prijatelja, najljubšega otroka ali popolnega ljubimca.
Ljubeče razmerje z Njim imamo lahko še v sedmih drugih posrednih odnosih, ki se na videz razlikujejo od prvih petih. Kakor koli že, če le usmerimo svojo spečo ljubezen h Krišni, bo naše življenje popolno. To niso samo besede, temveč dejstvo, o katerem se lahko vsakdo prepriča. Vsi lahko na lastni koži občutimo, kako nam ljubezen do Krišne spreminja življenje.
Deveto poglavje Bhagavad-gite opisuje vedo o zavedanju Krišne kot krono vsega znanja, najzaupnejšo skrivnost in najbolj vzvišeno znanstveno pot do duhovnega spoznanja. Kljub temu lahko neposredno okušamo njene sadove, saj zlahka živimo po njej in pri tem čutimo veliko zadovoljstvo. Že neznaten napredek na poti zavedanja Krišne nam prinese večen blagoslov, ki ga nikoli ne moremo izgubiti. Mladi zahodnjaki, ki so bili še pred kratkim nesrečni in zmedeni, imajo zdaj neposredno izkušnjo, kaj jim je prinesla izključna usmerjenost ljubezni h Krišni.
Kdor živi v strogi askezi in odpovedovanju, vendar ne razvije ljubezni do Krišne, samo zapravlja čas, pravijo sveti spisi, medtem ko tistim, ki so prebudili spečo ljubezen do Krišne, askeza niti ni potrebna.
Gibanje za zavest Krišne je neprecenljiv dar Gospoda Caitanye padlim dušam zdajšnje dobe. Postopek razvijanja zavesti je zelo preprost in o njem že šesto desetletje poučujemo ljudi v zahodnih državah. Gibanje za zavest Krišne nedvomno vsakomur omogoča zadovoljiti željo po ljubezni. Ljudje radi preživljajo prosti čas s prebiranjem leposlovja, v popolnosti pa lahko te želje zadovoljijo z branjem o Krišni. To bo vsakemu posamezniku, pa tudi družbi kot celoti, prineslo neminljivo duhovno zadovoljstvo.
Bhagavad-gita pravi, da nas lahko že majhen korak na poti zavedanja Krišne reši pred največjo nevarnostjo, in lahko bi navedli na stotine primerov, ko se je to res zgodilo. Zato vsakogar prosimo, naj bere to čudovito duhovno književnost in se z njo obogati. Knjige Njegove božanske milosti A. C. Bhaktivedante Svamija Prabhupade vam bodo odprle brezmejno zakladnico znanja o umetnosti, znanosti, književnosti, filozofiji in duhovnem življenju, poleg tega pa vam bo branje teh knjig v srcu obrodilo sad ljubezni do Boga.
- A.C. Bhaktivedanta Svami Prabhupada iz uvoda h knjigi Krišna, vir vsega zadovoljstva.
Priredil Bhagavata-dharma dasa
