Vsaka duhovna folozofija,
mora biti potrjena na avtoriteti Ved.
- Manu Smṛiti 12.97 -
Pravilno delovanje je predpisano v Vedah,
te pa se pojavijo neposredno iz
Vsevišnje Božanske osebnosti.
- Bhagavad Gita 3.15 -
Kaj so Vede?
Beseda Veda pomeni znanje, vedenje. Vede predstavljajo celotno znanje o tuzemskem in duhovnem svetu: o izvoru materialnega sveta in njegovem delovanju, strukturi človeškega sistema, pomembnosti narave in njenih elementov, o smislu obstoja, pravilnem delovanju, o Bogu, odnosu med učiteljem in učencem, obredih čaščenja – skratka znanje o vsem, kar obstaja in še več.
Vede učijo ljudi, kako naj živijo, da bi se lahko vrnili domov k Bogu ter jim dajejo znanje o Vsevišnji Božanski Osebnosti, Krišni. Smisel Ved je torej omogočiti živemu bitju, da spozna Krišno. Vede nam dajejo navodila, z upoštevanjem kateri lahko spoznamo Boga.
Vede niso človeškega izvora (apauruṣeya). V Bṛihadāraṇyak Upaniṣhadi 4.5.11 je zapisano, da se Vede pojavijo neposredno z dihanjem Vsevišnje Božanske osebnosti: »Štiri Vede – Ṛig Veda, Yajur Veda, Sāma Veda, Atharva Veda – so nastale z dihanjem vsemogočne Božanske Osebnosti.« Ker to znanje prihaja od Boga, ki je nezmotljiv in predstavlja Absolutno Resnico, se Vede smatrajo za dokončno in najvišjo avtoriteto na področju materialnega in duhovnega znanja.
Vede so brez začetka (anadi) in konca (ananta). Obstajajo večno. Ob vsaki manifestaciji materialnega univerzuma Bog razodene to znanje prvorojenemu živemu bitju Brahmi. Brahma vedsko znanje predaja naprej svojim potomcem. Vede so se dolgo prenašale in ohranjale izključno po ustnem izročilu, iz roda v rod oziroma od učitelja k učencu. Ker se je to znanje prenašalo preko poslušanja se Vede imenujejo tudi šruti, kar dobesedno pomeni »znanje, prejeto skozi uho«.
Na začetku dobe Kali je Vyasadev, ki je literarna inkarnacija Boga, zapisal Vede v obliki knjige in po tematiki razdelil celotno znanje na štiri dele : Ṛig Veda, Yajur Veda, Sāma Veda in Atharva Veda. Vsaka od Ved je nadalje praviloma razdeljena na štiri sklope: Samhita, Brahnmana, Aranyaka in Upanišade. Prvi trije sklopi podajajo materialno znanje. Duhovno znanje pa nam podajajo Upanišade.
Upanišade
Ker nam podajajo duhovno znanje, so Upanišade filozofska in duhovna esenca Ved. Obstaja 108 Upanišad. Najbolj poznane so: Brihad-Aranjaka Upanišada, Čandogja-Upanišada, Taittririja-Upanišada, Kena-Upanišada, Iso-Upanišada, Mundaka-Upanišada, Svetasvatara-Upanišada i Mandukja-Upanišada…. Upanišade so bile v preteklosti in tudi danes dobro znane tudi vsem filozofom. Znani nemški filozof Arthur Schopenhauer (1788-1860) je po branju Upanisad povedal: “Na svetu ni nobene filozofije, nobenega znanja, ki bi bilo tako popolno in vzvišeno kot so Upanišade. Upanišade so radost mojega življenja in mi bodo uteha v trenutku moje smrti. Upanišade bodo prej ali slej postale vera ljudi.”
Brahma sutra
Vyasadev je sestavil tudi Brahma sutro, ki se smatra za povzetek Upanišad in filozofski zaključek vedskega znanja. Brahma sutra se imenuje tudi Vedanta sutra, saj pomen besede “vedanta”, pomeni “zaključek “. Treba je vedeti, da so za večino ljudi Upanišade in Brahma Sutra težko razumljive. Tako lahko posameznika, ki tem znanju ni dorasel njuna vsebina vodi do dvoumnosti in subjektivne interpretacije. Da bi bilo znanje, ki ga podaja Vedanta sutra lažje razumljivo je Vyasadev napisal še Purane.
Prebivam v srcu vsakega živega bitja in od
Mene prihajajo spomin, znanje in pozaba.
Cilj vseh Ved je spoznati Mene. Jaz sem
sestavil Vedanto in sem poznavalec Ved.
- Bhagavad Gita 15.15 -
Purane
Obstaja osemnajst Puran, ki vsebujejo 400.000 verzov. Ti verzi opisujejo božanske zabave različnih oblik Boga in njegovih bhakt. Purane so tudi polne filozofskega znanja. Razpravljajo o nastanku vesolja, njegovem uničenju in ponovni kreaciji, zgodovini človeštva, polbogovih, svetnikih in modrecih. Najpomembnejša Purana je Bhagavat Purāṇa ali Śrīmad Bhāgavatam. V njej nam Vyasadev razkriva najvišjo dharmo vseh živih bitij – in to je čista nesebična ljubezen do Boga, katero lahko razvijemo s čistim vdanim služenjem Njemu. Šrimad Bhagavatam je bil njegovo zadnje literarno delo in je nauk o tem, kako ljubiti Boga.
Itihase
Pod vedsko književnost spadata tudi dva zgodovinska spisa Ramajana in Mahabharata. V obeh spisih so opisane božanske zabave dveh Božjih inkarnacij. Ramajana je nauk o tem, kako dejansko živeti dharmično, medtem ko je bila Mahabharata napisana s ciljem, da bi vzvišene nauke, podane v Srimad Bhagavatamu, lahko razumeli tudi slabše izobraženi posamezniki.
Mahabharata
Mahabharata je najdaljši kadarkoli odkriti ep tega sveta. Opisujejo ga kot “najdaljšo pesem, kar so jih kadarkoli spesnili”. Sestavljena je iz 100,000 šlok oz. verzov ali več kot 200,000 posameznih vrstic. S svojo dolžino je okoli štirikrat daljša od Ramayane, okoli desetkrat daljša od skupne dolžine Iliade in Odiseje in kar trikrat daljša od Biblije.
Mahabharata je polna modrosti in napotkov, povezanih z dolžnostmi v vseh obdobjih človekovega življenja. Osrednja tema Mahabharate so božanske zabave Boga Krišne. Njene zgodbe in moralna navodila so in še sedaj oblikujejo indijsko in svetovno kulturo. Avtor Mahabharate je Vyasadev. Mahabharata je razdeljena na osemnajst delov. V 6. delu Mahabharate se nahaja Bhagavad Gita, ki je hkrati najbolj priljubljen verski spis.
Bhagavad Gita
Bhagavad Gita je dialog med bojevnikom Arjuno in Bogom Krišno. V njej nam Krišna poda celovit in nam razumljiv povzetek celotnega vedskega znanja. Bhagavad Gita je eden izmed najbolj priljubljenih in svetovno branih duhovnih spisov. Zaradi svoje priljubljenosti je prevedena v veliko različnih jezikov sveta. Na Bhagavad Gito je bilo napisanih nešteto komentarjev. Gibanje Hare Krišna ima za osnovo Bhagavad Gito – kakršna je, katere komentarje je napisal Šrila Prabhupada.
Ramayana
Ramayana je drugi največji ep, ki ga je v sanskritu spisal Valmiki Muni. Obsega 24.000 verzov. V Ramayani so opisane božanske zabave Ramachandre – inkarnacije Boga. Ramachandra predstavlja popolnega človeka: plemenitega, popolnoma uravnoteženega, neustrašnega in močnega, modrega, sočutnega in pravičnega vladarja. Skozi svoje zabave nam podaja znanje o idealnem vedenju v različnih družbenih vlogah in nas pouči o predanosti Bogu.
Ali so Vede pomembne v današnjem času?
Vede nas učijo, kdo smo, kdo je Bog in kakšen je naš odnos z njim. Naučijo nas tudi metode, s katerimi lahko oživimo izgubljeni odnos z Bogom. Vse te stvari bi se morali naučiti iz Ved in jih uporabiti v praksi, da bi dosegli končni cilj življenja.
7:00