Kar seješ, to žanješ!
Bhagavad-gita, temeljni spis vzhodne duhovne modrosti, v četrtem poglavju pravi, da je zakonitost delovanja ali karme (kar dobesedno pomeni delovanje) zelo težko razumeti, da so celo modri zmedeni, ko jo poskušajo dognati. Lahko bi si mislili, da nam potem to znanje nič ne koristi, da je odveč, vendar ni tako. Bhagavad-gita v istem hipu pojasni, da moramo to zakonitost zelo dobro poznati, saj se lahko s tem rešimo vse nesreče.
Bhagavad-gita karmo deli na tri dele: karmo, vikarmo in akarmo. Karma (v tem drugem pomenu) je umetnost delovanja za materialno, zemeljsko srečo. Vikarma (delovanje, ki nas vodi stran od cilja) je brezglavo uživanju namenjeno delovanje, ki nam v resnici prinaša trpljenje. Akarma (dobesedno nedelo-vanje) pa je dveh vrst – opustitev dobrih del in delovanje na transcendentalni, čisti duhovni ravni.
Različne vrste karme
Karma v pomenu enega od treh delov karme je umetnost delovanja za telesno srečo. Pregovor pravi “kar seješ, to žanješ”. Vede tistim, ki si želijo srečnega življenja, priporočajo pobožno delovanje, dobrodelnost, sočutje, opravljanje dobrih del za blagor celotne družbe, molitev. Človek, ki se drži teh napotkov, lahko srečno živi na tem svetu, po smrti pa lahko pričakuje življenje v zelo materialno ugodnih okoliščinah – sejal je namreč dobro, to bo tudi žel.
Vikarma je delovanje, ki nas vodi v nesrečo. Vedanta-sutra pravi ananda mayo ‘bhyasat – vsi smo po svoji naravi bitja sreče. Naša prizadevanja so zato vede ali nevede zmeraj usmerjena k sreči. Ker pa smo ujetniki sil materialne narave, si ljudje, ki ne živijo v duhovni družbi, domišljajo, da jih bo osrečila čutna izkušnja, zabava itd., pri kateri se ne ozirajo na napotke svetih spisov. Posledica je trpljenje – kot pravi France Prešeren: “ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta”. Enako pravi tudi Bhagavad-gita v 18. poglavju. Za srečo pod vplivom strasti namreč velja, da je najprej videti kot nektar, vendar se pozneje sprevrže v strup.
Sreča, ki nastane pri stiku čutov s predmeti čutne zaznave
in je najprej kakor nektar, na koncu pa se sprevrže v strup,
je sreča v guni strasti.
- Bhagavad Gita 18.38 -
Vse, kar delaš, vse, kar ješ, vse, kar žrtvuješ ali daješ, naj bo daritev Meni
- Bhagavad Gita 9.27 -