09 Maj

Naša zavest ne preneha obstajati, ko umre telo!

Neverjetna resnična obsmrtna zgodba Anande Vrindavani devi dasi.

Zdravniki so mi povedali, da sem na robu smrti in lahko bi odšla kadarkoli. To novico so prejeli tudi naši bhakte v Kazahstanu ravno v času nedeljskega programa v hramu. In bhakte, ki so neskončno usmiljeni, prestrašeni zame, so začeli peti tri urni kirtan in prositi Krišno, naj mi pomaga.

Zahvaljujoč njihovim molitvam mi je Krišna izkazal milost. Sveto ime ni omejeno z materialnim prostorom, njihov kirtan v Kazahstanu me je tako dosegel v Ranagatu: Ponovno sem pridobila zavest in iz hude bolečine sem izdavila nekakšen krik ali vzdih. V tem času se je nad mano sklonil obraz indijske medicinske sestre: “Zakaj kričiš?” mi je rekla strogo, “Umiraš – samo poj Hare Krišna!”

Kot sem izvedela veliko kasneje po mojem okrevanju, je bila ta medicinska sestra muslimanka, ki je celo zavrnila knjige Srila Prabhupada, ki sem ji jih ponudila ob zapuščanju bolnišnice. In ko sem jo vprašala, zakaj mi je v intenzivni negi svetovala, naj pojem Hare Krišna, je le skomignila z rameni in rekla: “Ne vem.”

Kakorkoli že, ko sem slišala Hare Krišna iz njenih ust, sem čutila veliko olajšanje. Končno sem se spomnila, kaj naj ponavljam v trenutku smrti. Zbirala sem vso svojo moč, da bi rekla Hare Krišna, toda na žalost so bile vse moje mišice, vključno z glasilkami, popolnoma ohromljene in sem lahko le nejasno brundala.

Nisem mogla izgovoriti Hare Krišna! Bila sem tako obupana, da so mi začele teči solze in sem se le zvijala po postelji zapletena v cevke. Tedaj sem slišala glas zdravnika, ki se je obrnil na medicinsko sestro. – Kdo je to? – je vprašal. “Ona je iz ISKCON-a,” je odgovorila medicinska sestra. In glej! – zdravnik se je usedel poleg mene in začel prepevati: – He Krišna, Karuna sindu, Dina bandu jagat pate, gopesha, gopika Kanta, Radha kanta namas tu te! – in nato je začel prepevati Hare Krišna. Tako se mi je kirtana bhakt v Kazahstanu razodela skozi njega v bolnišnici Ranagat.

Ko sem čutila veliko hvaležnost do tega človeka, pa hkrati tudi veliko kesanja zaradi svojega neumnega življenja in žaljivega mantranja na japi, sem zapustila telo. Bila sem prestrašena, ker sem spoznala, da sem popolnoma padla na izpitu. Pomislila sem, kakšna trapa sem, da sem tako površno ravnala s svetim imenom celo življenje. Toliko sem se grajala! In takrat sem nenadoma zagledala svoja Božanstva, ki sem jih častila 23 let: Jaganatha, Baladeva in Subhadro.

Baladeva in Subhadra sta bila daleč stran in njuni silhueti sem le slabo videla. Toda Gospod Jagannath je stal zelo blizu in bil jasno viden. Nenadoma sem videla, da so vsi Jaganathovi kipci en Gospod, ki se je pojavil v mnogih oblikah. In potem sem ga videla v človeški obliki.
Bil je Gospod Jagannath, vendar je bil hkrati tudi sam Krišna. Imel je roke in noge ter zelo lepo postavo in držo. Njegova koža je bila modra kot laneno cvetje, obraz pa zelo lep z ogromnimi očmi in skrivnostnim mehkim nasmehom. Ničesar ni rekel, le nenadoma mi je začel kazati celo moje življenje od trenutka naprej, ko sem se pridružila ISKCON-u in začela s prakso zavesti Krišne.

Moje celotno življenje se mi je odvilo pred očmi kot v filmu in videla sem, da je med celotnim filmom, ko sem igrala svoje vloge, Gospod Jaganath stal ob meni neviden za moje materialne oči.

V tistem trenutku sem bila tako šokirana, ko sem ugotovila, da me Krišna ni zapustil niti za trenutek od dneva, ko sem začela prepevati Njegovo ime, vedno je bil tam in me varoval v nevarnih situacijah, ko se mi je zdelo, da sem sama s svojimi težavami. Ko sem začela oznanjati Krišno muslimanom v svoji državi, so mi njihovi vodje grozili, da mi bodo odsekali glavo in so me dolgo preganjali. Na koncu so me pustili pri miru in mislila sem, da sem se dobro skrila pred njimi, vendar se je izkazalo, da me je Jaganatha ves čas varoval pred njihovimi napadi.

Večkrat so me hoteli zapreti zaradi širjenja zavesti Krišne v znanstvenih krogih, in umirala sem od strahu, da me je Krišna zapustil in da je konec z menoj. A na koncu so me tudi pustili pri miru, in kot sem kasneje izvedela, so vse delavce vpletene v moj primer odpustili iz službe.

In tudi to je bila zaščita Gospoda Jaganathe! Neke noči me je napadel norec, toda nenadoma se je iz teme pojavila ogromna ženska in ga pregnala z glasnimi kriki. Tudi to je bila zaščita Krišne. Potem so me nekega dne hoteli ponovno zapreti v zapor in ko sem celo noč jokala od strahu, se mi je Jaganatha pojavil v sanjah in mi pokazal, da bo vse v redu. In tako je bilo.


Tako gledajoč na svoje celotno življenje, ki mi je švigalo pred očmi, sem ugotovila, da Gospod Krišna nikoli ne zapusti svojih bhakt, ne glede na okoliščine v katerih se znajdemo zaradi naših preteklih grehov. In celo ko se nam zdi, da smo popolnoma sami, nemočni, brez obrambe, Krišna vedno stoji ob naši strani in nas varuje na neviden način.

In Krišna mi pokazal tudi najpomembnejše: s predvajanjem traku mojega življenja pred menoj je pokazal, da je najpomembnejša stvar v njem bilo skupno petje Svetih imen, ki sem se ga udeleževala. Neverjetno, toda podrobno sem videl čisto vsak kirtan, ki sem ga prepevala v svojem življenju. Tudi tiste kirtane, kjer je sodelovalo le 3-4 bhakt. Ni mi pokazal nobenih materialnih dogodkov, ki bi bili pomembni z mojega vidika, temveč je pokazal le kaj je pomembno Zanj in zame kot dušo: skupno petje Svetih imen.

Videla sem, da so med vsakim kirtanom iz bhakt prihajali tokovi bleščeče energije zlatih, modrih in roza barv. In ti tokovi so dosegli nebesa in napolnili vesolje.

Tako čudno je, da so celo majhni kirtani, ki so jih izvajale majhne skupine bhakt, imele takšno neverjetno moč. Tako neskončno močno je Sveto ime, in tako dragocen je Krišni vsak naš poskus petja Svetega imena! Gledajoč svoje življenje iz te druge resničnosti, sem bila popolnoma osupla in blagoslavljena. In potem se je vse skupaj končalo.

Vrnila sem se v svoje telo, da bi kot Ajamila dobila še eno priložnost – priložnost, da bi Sveto ime Gospoda obravnavala na drugačen način. Morda se bodo nekega dne, po milosti Krišne in bhakt, vse moje anarte in materialna zavest očistile s pomočjo svetega imena Krišne in se ga bom naučila prepevati iskreno in čisto.

Rada bi se zahvalila svojemu duhovnemu učitelju in Šrila Prabhupadi, ki je izkazal usmiljenje najbolj padlemu živemu bitju. Hare Krišna!

Ananda Vrindavani devi dasi je rojena v Kazahstanu. Hare Krišna gibanju se je pridružila v začetku 2000-ih. Je globoko predana zavesti Krišne, drugače znanstvenica, profesorica, verska učenjakinja in pisateljica. Napisala je vrsto knjig pod imenom Asel Aitzhanova. Ta neverjetna obsmrtna izkušnja pa se ji je zgodila leta 2020 v Indiji.

Prevedel: Tat Purusha das
Lektorirala: Astha Sakhi devi dasi

+1
3
+1
2
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0

Blog e-novice

Po prijavi na tem obrazcu obvezno preverite vaš e-mail in potrdite prijavo.

Če v nabiralniku ne opazite našega sporočila, preverite SPAM mapo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This field is required.

This field is required.