17 Maj

Neverjetna oblika Krišne

JAGANNATHA PURI

V znanem templju v indijskem mestu Puri ter na Rathajatrah
po celotnem svetu Gospoda Krišno častijo v zelo posebni obliki.

Avtor: Narada Rishi Das

Rodil sem se v konzervativni družini vajšnav iz Orisse, v Puriju, na vzhodni indijski obali. Vsevišnji Gospod Jagannatha in Njegovi bhakte so bili središče mojega življenja. Kot otrok sem se igral z lutkami Jagannatha, Baladeve (Balarama) in Subhadre, ki so Božanstva znanega templja v Puriju. Še vedno se spomnim, kako mi je mati prinesla obilno obložene krožnike Jagannathovega prasadama ter mi naročila, naj se vedno spominjam Gospoda. Videl sem, kako preprosti in predani so prebivalci Orisse – celo doktorji, inženirji in znanstveniki – ter kako se nikoli niso branili čaščenja Gospoda Jagannathe. Gledal sem, kako je kralj Purija postal ponižen služabnik ter med vsakoletno Rathajatro, festivalom kočij, pometal ulico pred Jagannathovim vozom.

Gospod Jagannatha se zahodnjakom morda zdi nenavaden, celo čuden, za prebivalce Orisse pa je samo bistvo življenja. Čeprav sem se v mladosti udeležil mnogih festivalov Rathajatra, se je moja predanost Gospodu Jagannathi poglobila šele, ko sem srečal ISKCON-ove bhakte. Dandanes Jagannatho častijo v mnogih ISKCON-ovih templjih po vseh svetih. Sam ga vidim kot najbolj milostno ter očarljivo osebo, ki Svojim bhaktam oprosti žalitve ter jih pritegne k nadaljevanju poti predanega služenja.

Jagannatha pomeni »Gospodar vesolja.« Mnogo vedskih knjig pove, da je Jagannatha Krišna. Baladeva je Njegov brat, Subhadra pa Njegova sestra. Čeprav je Krišna absoluten ter iznad materialne narave, se z namenom, da sprejme ljubeče služenje Svojih bhakt, pojavi v obliki tempeljskega Božanstva v obliki podobe iz kamna, železa, lesa ali pa kot slika. Jagannatha je lesena oblika Krišne.

Jagannatha ne izgleda kot Krišna, zato se morda sprašujete, kako to, da je Krišna. Spisi nam povejo zgodbo, ki razloži posebno Jagannathovo obliko.

JAGANNATHOV JUTRANJI PRIHOD

Skanda Purana pripoveduje o poslanstvu kralja Indradyumne. Nekoč je sanjal o čudovitem modrem Božanstvu po imenu Nila Madhava. Želel Ga je najti. Ime opisuje safirno barvo Božanstva: Nila pomeni modro, Madhava pa je eno od Krišnovih imen. Kralj Indradyumna je v vse smeri poslal odposlance, naj poiščejo Nila Madhavo. Nekemu abrahmani Vidyapatiju je uspelo. Ugotovil je, da Vishvavasu, prašičji pastir (savara) iz odmaknjene podeželske vasi skrivoma časti Nila Madhavo. Ko pa se je Vidyapati skupaj z Indradyumno vrnil na ta kraj, Nila Madhave ni bilo nikjer. Kralj Indradyumna je vas obkrožil z vojaki ter prijel Vishvavasuja. Zatem je glas iz neba naročil: »Izpusti savaro ter Mi zgradi velik tempelj na vrhu hriba Nila. Tam Me boš videl – ne kot Nilo, ampak v obliki iz lesa nima.«

Nila Madhava je obljubil, da se bo pojavil v obliki iz lesa (daru), zato se imenuje tudi daru-brahma (»lesena bit«). Indradyumna je čakal ob oceanu in Gospod je v obliki velikanskega hloda resnično priplaval na obalo.

Da bi izrezljal Božanstva, je v preobleki starca prišel Vishvakarma, arhitekt polbogov. Zahteval je edino, da ga enaindvajset dni nihče ne sme zmotiti. Kralj Indradyumna je privolil in umetnik je delal za zaklenjenimi vrati. Še pred dogovorjenim časom pa je zvok iz sobe popolnoma izginil in kralja Indradyumno je začela dajati radovednost, ki ga je prisilila, da je odprl vrata. Vishvakarma je izginil. V sobi so bila tri Božanstva: Jagannatha, Baladeva in Subhadra. Izgledala so, kot da še niso dokončana – niso imela rok ali nog. Kralj Indradyumna je bil obupan v prepričanju, da je užalil Gospoda.

Še isto noč je Jagannatha kralju v sanjah zagotovil, da se je v taki podobi pojavil zaradi lastne nepojmljive želje. Svetu je želel pokazati, da lahko ponudbe sprejme celo brez rok ter se lahko premika tudi brez stopal.

Gospod Jagannatha je kralju povedal: »Vedeti moraš, da so Moje roke ter stopala okras vsega okrasja. Kljub temu pa Mi za lastno zadovoljstvo od časa do časa lahko daš zlate ali srebrne roke in stopala.«

Bhakte tako zdaj častijo iste »nedokončane« oblike Jagannatha, Baladeva in Subhadre v Puriju in templjih po vsem svetu. Te oblike so del Njihovih večnih zabav.

PREOBRAZBA PO GOVORU ROHINI

Utkala-khanda iz Skanda Purane podaja še eno razlago glede Krišnove podobe Jagannatha (Utkala je tradicionalno ime za Orisso). Nekoč so se med sončnim mrkom Krišna, Balarama, Subhadra in drugi prebivalci Dwarake odpravili kopat v sveto jezero na Kurukšetri. Šrimati Radharani, Krišnovi starši (Nanda in Yašoda) ter drugi prebivalci Vrindavane, ki so goreli od ločenosti od Gospoda, so poznali Njegove načrte, zato so se tudi sami odpravili tja, da bi Ga srečali. V enem od mnogih šotorov, ki so jih romarji postavili na Kurukšetri, je Rohini, mati Gospoda Balarama, kraljicam iz Dwarake in drugim pripovedovala o Krišnovih zabavah v Vrindavanu.

Prebivalci Dwarake so v razpoloženju bogastva (aishvarya) in Krišno častijo kot Vsevišnjega Gospoda. Prebivalci Vrindavana pa so v razpoloženju sladkosti (madhurya). Njihov zaupen odnos s Krišno presega uradnost in strahospoštovanje, saj temelji na prijateljstvu in ljubezni. Rohinijina pripoved je bila torej izredno zaupna, zato je Subhadri naročila, naj stoji pri vratih ter pazi, da ne bo nihče vstopil.

Krišna in Balarama sta prišla pred vrata. Eden je stal na levi, drugi pa na desni strani Subhadre. Ko sta poslušala, kako Rohini pripoveduje o Krišnovih zaupnih zabavah v Vrindavanu, je Krišno in Balarama preplavila blaženost, ki se je od noter širila tudi navzven. Njune oči so se razširile, Njuni glavi je potegnilo v telo, Njuni udi pa so se skrajšali. Ko je videla, kako sta se Krišna in Balarama preobrazila, je tudi Subhadro preplavila blaženost in prevzela je enako obliko. Tako so med poslušanjem o Krišnovih zabavah v Vrindavanu Krišna, Balarama in Subhadra v sredini prevzeli blažene oblike Jagannatha, Baladeva in Subhadre.

GOSPODOVA NAJVIŠJA BLAŽENOST

Skanda Purana pove, da je Jeshtha-purnima, dan polne lune v mesecu maju ali juniju, Jagannathov rojstni dan. Jagannatha je Krišna, pa vendar je Krišnov rojstni dan na Janmashtami, v mesecu Bhadre (avgusta ali septembra). To navidezno nasprotje je razrešeno, če razumemo, da je Jyestha-purnima trenutek, ko je Krišna prevzel obliko Jagannatha z velikimmi, razširjenimi očmi ter skrčenimi udi. Ta oblika je znana kot mahabhava-prakasha, blažena oblika Krišne. Mahabhava pomeni »najvišja blaženost«, prakasha pa »oblika«. Jagannatha je torej blažena oblika Krišne.

Pesem Mahabhava Prakasha Orijskega pesnika Kanaija Khuntije opisuje zaupne pomene Jagannathove podobe. Je poosebitev Krišnove bolečine zaradi ločenosti od prebivalcev Vrindavane, še posebej od Radhe in gopij. Spisi razlagajo, da močna čustva duhovne blaženosti, še posebej v razpoloženju ločenosti od ljubljenega, pripeljejo do telesnih preobrazb. Ker se Krišna ne razlikuje od Svojega telesa, se Njegova notranja občutja kažejo tudi navzven. Tako je prevzel obliko Jagannathe.

Blaženost mahabhave primerjajo z oceanom. V zabavi s kraljem Indradyumno je na oceanu plaval velik hlod. Prav tako oblike Jagannathe, Balarama in Subhadre plavajo na oceanu mahabhave.

Ko je modrec Narada videl, kako se je Krišna preobrazil v Jagannatha, je molil, naj se ponovno pojavi v tej podobi. Čeprav Gospod ni dolžen ubogati nikogar, izmenjuje ljubezen s Svojimi bhaktami ter jim izpolni želje. Krišna v Garga Samhiti (1.27.4.) pravi: »Sem popoln – vse je v Meni. Pa vendar se predam želji Mojega bhakte ter se Mu prikažem v taki obliki, kot si želi.« Tako kot se je Krišna pojavil v obliki Nila Madhave, da bi zadovoljil Vishvavasuja, se je pojavil v obliki božanstva Jagannathe ter prebiva v Jagannatha Puriju, da bi izpolnil željo Narade Munija.

Ta posebna Krišnova oblika je znana tudi kot Patita Pavana, rešitelj padlih. Vsak, ki se s pravilno zavestjo zateče k njemu, namreč dobi duhovno osvoboditev.

Jagannatha kot Krišna iz Vrindavana

Čeprav Jagannatho pogosto enačijo s Krišno iz Dwarake, ki je v razpoloženju bogastva, je Njegova resnična, a zaupna identiteta Krišna iz Vrindavane, ki je ljubimec Radharani. Jagannatha Chaitanyam pravi: »Radha in Šri Krišna sta vedno v Jagannathovem srcu.«

Krišna je znan po Svojih odnosih, posebej s prebivalci Vrindavana. Bhakte se na Jagannatho včasih obračajo na tak način. Jagannatha velja za ljubimca Radharani, ki pa se druži samo s Krišno v vrindavanskem razpoloženju. Krišna se je v obliko Jagannathe preobrazil zaradi ljubezni do Radharani.

Orijski pesnik Banamali poje: »O Jagannatha, ljubi rejenec Yašode, Tvoja Radha je kot ptica chataka, saj pije samo čiste deževne kapljice Tvoje milosti.«
V Vrindavanu Krišna prevzame ljubko, trikrat upognjeno obliko (tribanga-lalita). Nosi pavje pero ter igra na flavto. Jagannathashtaka (drugi verz) Jagannathi pripiše prav to razpoloženje: »Gospod Jagannatha v Svoji levici drži flavto, na glavi nosi pavja peresa, okoli boka pa nosi čudovito rumeno svileno oblačilo. S kotički Svojih oči namenja poglede Svojim ljubečim bhaktam ter se razodeva preko zabav v Svojem božanskem prebivališču – Vrindavanu. Naj bo ta Jagannatha Swami vedno pred mojimi očmi.«

Pesnica Madhavi-devi, sestra Ramanande Raye, v enih svojih pesmi piše: »Nežni in sladki verzi Sri Gita-govinde, ki nosijo Radhino ime, so vtkani v khanduo (koščke oblačil, ki jih vsak večer nosi Jagannatha). Jagannatha jih ima vedno v bližini Svojih udov.«

Chaitanya-Chaitanya razloži, da je Krišna prišel kot Chaitanya, da bi razumel Radharanino razpoloženje. Med Rathayatro je blaženo plesal pred Gospodom Jagannatho (Krišno), da bi pridobil Njegovo pozornost. Jagannatha Mu je v odgovor dejal: »Nikoli ne pozabim nobene od gopij ali gopalov, še posebej pa Tebe, Šrimati Radhika. Le kako bi Te lahko pozabil?«

Narada Muni je razkril Gopa-kumari v Brihad-bhagavatamriti (2.5.212.214): »Purushottama-kshetra je Šri Krišnadevi za vedno tako pri srcu kot Njegova ljuba Mathura-dhama. Tam Gospod razkazuje Svoje vrhovno bogastvo, obenem pa Svoje bhakte očara, ko deluje kot običajna oseba tega sveta. Če te obisk tega mesta ter pogled na Gospoda ne zadovolji popolnoma, ostani tam še nekaj časa. Tako boš dosegel svoj želeni cilj. Seveda je tvoj končni cilj čista ljubezen do lotosovih stopal Krišne, božansko življenje gopije ter ljubezen v razpoloženju Gospodovega Vraja-bhumija. Do ničesar drugega ti ni.« Ljubezen do Jagannathe je krishna-prema, ljubezen do Krišne, ki je naš končni cilj. Krišna je prav vsakemu dostopen v obliki Jagannatha.

Ker Gospod Jagannatha ni nihče drug kot Krišna, je Njegovo prebivališče enakovredno Vrindavanu, kjer Krišna uprizarja Svoje otroške zabave. Jagannatha Puri, ki se imenuje tudi Purushottama-kshetra, Sri Kshetra in Nilacala (»Mesto modre gore«), vsebuje vse Krišnova zabave (lile) v Vrindavanu, čeprav so morda skrite pred našimi materialnimi očmi. Vaishnava-tantra pravi: »Vse lile, ki jih Šri Krišna uprizarja v Gokuli, Mathuri in Dwaraki, najdemo tudi v Nilacali, Sri Kshetri

Kdor ima duhovni vpogled – oči, premazane s čisto ljubeznijo do Boga, krišno-premo – lahko tam vidi Krišnove zabave.

Jagannatha je blažena oblika Krišne, ki se pojavi v najbolj milostni obliki, da bi nam pomagal priti nazaj domov, nazaj k Bogu. Zato je Šrila Prabhupada v mnogih mestih po vsem svetu uvedel Jagannatha Rathayatro. S tem je želel povzdigniti pogojene duše ter jih rešiti uroka maye (iluzije). Izkoristimo torej to priložnost.

+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0

Blog e-novice

Po prijavi na tem obrazcu obvezno preverite vaš e-mail in potrdite prijavo.

Če v nabiralniku ne opazite našega sporočila, preverite SPAM mapo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This field is required.

This field is required.