Zgodba Bhaktin Ester
Ko sem bila na fakulteti, mi je družina sporočila, da je očeta povozil avto in da gre na operacijo. Zagotovili so mi, da bo vse v redu, saj gre “le” za večkratne zlome noge, naj ne skrbim in naj pridem domov zjutraj s prvim avtobusom. A tistega večera sem imela močan občutek (prvi in zadnji takšne vrste), da v resnici umira. Takrat sem se šele spoznala s člani Hare Krišna, z bhaktami, vedela sem za maha mantro in imela sem majhno umetniško upodobitev Krišne, narejeno iz drobnih točk. Začela sem mantrati, kolikor najbolje sem zmogla.
Do takrat sem uspela odmantrati le kakšen krog mantre tu in tam, a tistega večera, v prepričanju, da oče zapušča telo, sem izgovorila svojih prvih šest krogov maha mantre. Iz srca sem se molila, dokler nisem bila popolnoma izčrpana. Nato sem z začudenjem, kaj me je preplavilo, odšla spat. Zjutraj sem ga obiskala v intenzivni negi, še vedno vznemirjena od močnega občutka, da ga ne bom več videla.
Šele ko je bil odpuščen iz bolnišnice in sem skrbela zanj med okrevanjem, mi je zaupal svojo izkušnjo. To si je upal povedati šele, ko me je videl, kako v fotelju ob njem berem knjigo – mislim, da je bila “Življenje izvira iz življenja” ali “Veda o samospoznanju”. Imela sem le ti dve knjigi. Zame je bila to ena prvih spoznanj, da Krišna sliši naše iskrene molitve za druge.
Moj oče je bil zelo problematična oseba. Imel je težave z alkoholom in bil je ateist. Nekega dne ga je pijani policist zbil z avtomobilom, zaradi odprtih zlomov noge pa je izgubil toliko krvi, da je med operacijo zapustil telo.
Čeprav ni imel nobene povezave z Bogom, se mu je v tistem trenutku prikazalo celotno njegovo življenje – skupaj z vsemi spomini drugih ljudi, ki jih je prizadel s svojim ravnanjem. Nenadoma se je znašel v tunelu, kamor ga je vleklo iz bolnišnice, mesta in Zemlje. Tam je spoznal, da vse trpljenje, ki ga je povzročil drugim, potuje z njim in da gre na mesto, kjer bo moral nositi posledice svojih dejanj. To spoznanje ga je pretreslo do temeljev, zato se je v tistem trenutku spomnil Boga. Prosil ga je za pomoč in mu obljubil, da bo, če dobi še eno priložnost, živel boljše življenje in bil prijazen do vseh.
Njegova prošnja je bila uslišana. Nekakšna sila ga je vrnila nazaj v telo. Ko so mu zdravniki povedali, da so ga reanimirali, jim je odgovoril, da vse to ve. Po okrevanju je začel obiskovati različna sveta mesta in cerkve, a na koncu je spoznal, da ima zelo oseben odnos z Bogom. Doma se mu je pred spanjem molil in mu izpovedoval svoje misli.
Svojo obljubo je izpolnil. Skoraj 30 let po tej izkušnji je še vedno povsem drugačna oseba – prijazen in pripravljen pomagati drugim. To doživetje ga je popolnoma spremenilo.
Bhaktin Ester iz Pule
