09 Mar

Kaj mislimo, ko govorimo o Varnašrama dharmi?

Da bi lahko dojeli pravo vrednost vedskega družbenega sistema, ga moramo razumeti v njegovi izvorni obliki.

Misleci so skozi zgodovino – od Platona do Lockeja ter sodobnih političnih teoretikov – pogosto razpravljali o idealni obliki družbene organizacije. Vedska literatura obravnava tudi to vprašanje in kot ideal predstavlja družbeni sistem, znan kot varnašrama, ki deli družbo na štiri varne ali poklicne skupine in štiri ašrame ali življenjske stopnje. Štiri varne so brahmane (duhovniki in učitelji), kšatrije (vladarji in bojevniki), vaišye (kmetje in trgovci) in šudre (delavci in obrtniki). Štiri ašrame so brahmačarya (študent), grihasta (družinski človek), vanaprasta (upokojenec) in sanyasa (v redu odpovedi).

Ko je Njegova Božanska Milost A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada prinesel modrost vedske literature na Zahod, je upal na duhovno revolucijo. Vedel je, da brez zavesti Krišne ljudje tega sveta ne morejo biti srečni. Pomemben del njegove strategije za širjenje zavesti Krišne je bila oživitev sistema varnašrame. Njegovi privrženci so dolga leta razmišljali, kako Šrila Prabhupadova navodila spraviti v prasko, vendar do danes glede tega ni omembe vrednega napredka.

Del težave je gotovo zmeda, ki jo povzročajo očitno nasprotujoče si izjave Šrila Prabhupade o varnašrami. V Bhagavad-giti (2.31) tako Šrila Prabhupad omenja varnašramo kot človekovo odskočno desko za duhovno razumevanje. Toda na drugih mestih namiguje, da lahko varnašrama kaj hitro postane samo materialistična ureditev, v kateri ena družbena skupina prevladuje nad drugo in s krepitvijo identitete, ki temelji na telesnih kategorijah, ustvarja kamen spotike na poti duhovnega napredka. V nekaterih primerih Šrila Prabhupad tudi pravi, da ker je Gospod Krišna ustvaril varnašramo, ta obstaja v vseh družbah – že ves čas. Šrila Prabhupad postavlja vzpostavitev varnašrame tudi kot osrednji cilj gibanja za zavest Krišne. Je tako varnašrama pomoč pri duhovnem napredku ali zgolj instrument za družbeno zatiranje? Ali že obstaja v človeški družbi, ali je obstajala skozi zgodovino – ali pa jo je treba šele vzpostaviti?

Da bi razjasnili ta vprašanja, se moramo zavedati, da beseda varnašrama v različnih kontekstih prinaša podobne, a bistveno različne pomene.

Poznamo tri osnovne vrste varnašrame:

Prvotna varnašrama je delitev družbe na štiri varne in štiri ašrame, ki sodelujejo s ciljem zadovoljiti Vsevišnjega Gospoda, Šri Krišno. Človekova varna je določena v skladu z njegovim značajem, lastnostmi, izobrazbo in delom. Poudarek je na duhovnem napredku in duhovnem zadovoljstvu vsakega člana družbe.

Ta vrsta varnašrame je v bistvu duhovna ustanova –  tako kot tempelj ali cerkev postane duhovna, če se uporablja za slavljenje Vsevišnjega Gospoda. Izvorna varnašrama se včasih imenuje daiva ali “božanska” varnašrama.

Materialistična varnašrama je formalna delitev družbe na štiri varne in štiri ašrame s ciljem nadzora družbe in povečanje materialne blaginje določenih skupin. Običajno varno določata rojstvo v določeni družini in slednje določenim ritualom – bolj kot značaj in usposobljenost osebe. Dedni kastni sistem, slab odsev prvotne varnašrame, je tako v kategoriji materialistične varnašrame.

Spontana varnašrama je »privzeta« družba, ki izhaja iz tega, da se ljudje po naravi navadno delijo na razrede (štiri varne). Spontana varnašrama je brez povezave z Vsevišnjim Gospodom in ne vzpodbuja duhovnega napredka.

Da bi nam pomagali razumeti vrsto varnašrame, kot jo je promoviral Šrila Prabhupada, si podrobneje oglejmo vrste varnašrame, začenši z najmanj duhovno kategorijo.

Spontana Varnašrama

V pogovoru junija 1971 s profesorjem Grigorijem Kotovskim v Moskvi je Šrila Prabhupad pojasnil, da je varnašramo ustvaril Bog in tako obstaja v vsaki družbi, v vsaki dobi:

V Bhagavad-giti (4.13) Krišna izjavi catur-varnyam maya srishtam: ta sistem je ustvaril Višnu [Bog]. Ker je varnašrama stvaritev Najvišjega, je ni mogoče spremeniti. Prevladuje povsod. Je kot sonce. Sonce je stvaritev Najvišjega in sije tako v Ameriki, Rusiji in Indiji – povsod. Podobno je sistem varnašrame v takšni ali drugačni obliki razširjen povsod. Vzemimo na primer brahmane, najbolj inteligenten razred ljudi. Glede na družbeno telo jih vidimo kot možgane družbe. Kšatrije so upravni razred, vaišye trgovski razred, šudre so delavski razred. Ti štirje razredi ljudi so v vseh družbah razširjeni pod različnimi imeni. Varnašrama-dharma je razširjena povsod, saj jo je ustvaril sam Gospod Krišna. (Moskva, 22. junij 1971)

Ljudje se seveda nagibajo k delitvi v razrede, ki jih omenja Šrila Prabhupad, vendar tovrstna ureditev nima za cilj  uporabiti za služenje Gospodu.

Materialistična Varnašrama

V Šrimad-Bhagavatamu (1.2.8) Suta Gosvami kritizira tisto, kar bi sicer imenovali materialistična varnašrama: »Poklicne dejavnosti, ki jih človek opravlja v skladu s svojim položajem, so nekoristne, če ne izzovejo privlačnosti Krišne.” Ta verz velja za kastni sistem sodobne Indije. Čeprav ima kastni sistem podlago v verski tradiciji, je za večino njegovih praktikantov primarna motivacija ugleden družbeni položaj in materialno uživanje bodisi v tem ali prihodnjem življenju, ne pa služenje Vsevišnjemu Gospodu. 

Izvorna varnašrama

Veliki modrec Parašara Muni nam pove, kako lahko človeška družba zadovolji Vsevišnjega Gospoda, čeprav je On sam že poln vsega obilja:

Yoga
Varnashramacaravata
purushena parah puman
vishnur aradhyate pantha
nanyat tat-tosha-karanam
Vsevišnjo Božansko Osebnost, Gospoda Višnuja,
častimo s pravilnim izvajanjem predpisanih
dolžnosti v sistemu varne in ašrame.
Ni drugega načina, kako zadovoljiti Gospoda.

- Višnu Purana 3.8.9 -

Parašara Muni se opira na izvorni sistem varnašrame. Njegova bistvena značilnost je premišljena organizacija družbe, katere člani posameznega razreda izvajajo dejavnosti, ki pomagajo pripadnikom drugih razredov pri njihovem duhovnem napredku.

Zanimivo je omeniti, da Šrila Prabhupada v verzu v Višnu Purani prevaja besedo tosha kot »zadovoljiti« in ne »prositi«. To lahko pomeni, da čeprav je Krišna zadovoljen s služenjem posameznih bhakt je še bolj zadovoljen takrat, kadar mu služijo vsi. Ve namreč, da bodo s služenjem Njemu vsa živa bitja pridobila največjo korist.

Znotraj daiva varnašrame lahko vsak služi Gospodu, ne glede na stopnjo njegovega duhovnega napredka in sicer tako, da sledi načelom, ki jih je Krišna predstavil v Bhagavad-Giti. V tretjem poglavju Krišna ponuja opis delovanja po načelih karma yoge za tiste na začetni stopnji duhovnega napredka. Kot Krišna razloži v dvanajstem poglavju, tisti, ki so najbolj pod vplivom materialnih užitkov in najmanj sposobni slediti predpisom, lahko duhovno napredujejo tako, da delujejo Zanj, Mu ponujajo sadove svojega dela ali se vsaj odrečejo sadom svojega dela za kakšen dobrodelni namen. Krišna poudarja vestno delo v skladu z lastno naravo, z ločenostjo od sadov dela. Tisti, ki delujejo v skladu z daiva varnašramo lahko napredujejo, saj so v družbi bhakt in jim služijo.

Poleg tega je vsakdo, pa naj bo brahmana, kšatriya, vaišya ali šudra upravičen do napredovanja na najvišji duhovni nivo in sicer tako, da Gospodu v polni zavesti Krišne ponudi ne le sadove dejavnosti, temveč samo dejavnost. V osemnajstem poglavju (verzi 45-46) Krišna pove Arjuni: »Če sledimo svojim navodilom za popolno delovanje, lahko vsak človek postane popoln. Zdaj pa Me prosim poslušajte, kako je to mogoče storiti. S čaščenjem Gospoda, ki je vir vseh bitij in ki je vseprežemajoč, lahko človek doseže popolnost s pravilnim izvajanjem aktivnosti.

Na tej ravni se delovanje tako ne šteje več kot karma-joga. Gre za bhakti-yogo, najvišjo stopnjo vdanega služenja. Krišna pojasni Arjuni, da lahko, če deluje v skladu z načeli bhakti-yoge, »opusti vse vrste religij«. Svojo poklicno dolžnost mora preprosto opraviti kot darovanje Krišni. Ni mu treba skrbeti glede vseh navodil v raznih obredih, ki jih vsebujejo Vede.

Torej lahko samo daiva varnašrama – izvorni sistem, ki ga je ustvaril Gospod – zadovolji Gospoda – in na ta način lahko vsak duhovno napreduje. Bolj materialno navezani se lahko naučijo odrekanja sadovom svojega dela. Duhovno naprednejši lahko dosežejo najvišjo duhovno ekstazo tako, da svoje delo ponudijo Gospodu v duhu ljubeče vdanosti. Gospod je zadovoljen, ker vidi vse svoje otroke, ki napredujejo proti Njemu, vsak po svojih najboljših zmožnostih v danem trenutku.

Tisti, ki so dosegli najvišji nivo čistega vdanega služenja, kot je to uspelo Arjuni, so celo nad sistemom varnašrame, čeprav se zdi, da še vedno opravljajo svoje dolžnosti v okviru le-te.  Ko izvajajo čisto vdano služenjem in opravljajo svoje delo kot bhakti-yogo, niso več na materialnem nivoju, ampak ga presegajo in so na duhovni ravni.

Avtor: Hare Krishna devi dasi

Zdaj, ko smo preučili tri glavne vrste varnašrame, poglejmo še, čemu bi lahko rekli “Prabhupadova varnašrama”.  (sledi v nadaljevanju)

close

Blog e-novice

Po prijavi na tem obrazcu obvezno preverite vaš e-mail in potrdite prijavo.

Če v nabiralniku ne opazite našega sporočila, preverite SPAM mapo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.