- Matrica za pogojene duše -
Bhakta: Prabhupada, pravijo: Zakaj te tako skrbi smrt? Živimo. Uživamo življenje. Zakaj te skrbi smrt?
Prabhupada: Ker smo inteligentni. Ljubim te. Torej umrl boš in postal boš pes, zato sočustvujem s teboj, ‘Ne postani pes.’
Sveti spisi definirajo materialni svet kot “padam padam, yat vipadam“, kar pomeni nevarnost na vsakem koraku. Te besede imajo danes veliko težo. “Mikroskopski virus” je pravkar spravil svet na kolena in milijoni so izgubili življenje zaradi “pandemije”. V takem času smo iztrgani iz otopelosti. Iluzije, da se bodo naša družina, službe, gospodarska stabilnost in čutno uživanje neprekinjeno nadaljevali. Toda ali mora stiska potrkati na vrata, da se začnemo zavedati? Nezavedajoč da si, obstaja veliko drugih dejavnikov, ki ti težijo kot albatros okrog vratu.
Vede opisujejo tri različne vrste nesreč: ādhyātmika, ādhibhautika in ādhidaivika. Adhyātmika se nanaša na bede, ki jih povzročata telo in um; ādhibhautika so nadloge, ki jih povzročajo druga živa bitja, ādhidaivika pa stiske, ki jih povzročajo polbogovi/nebeški prebivalci v obliki naravnih nesreč. Dodatno gorje povzročajo še štiri velike težave: rojstvo, smrt, starost in bolezen.
Kot študentka transcendentalne literature sem praktično priča, kako besede Vjasadeva (avtorja vedske literature) oživijo. Ironično je, kako današnje “izobražene” množice svete spise zavračajo kot versko traparijo. Pa vendar je Šrimad Bhagavatam tisti, ki tako briljantno oriše podle zločine, ki so jih zagrešili ljudje te dobe, in neizpodbitno delovanje zakonov karme. Predvsem pa nas pripravi na neizogibno – smrt. Ampak dobro, učiti opico igrati Mozarta je nesmiselna vaja.
Pogosto se dobro situirani ljudje v udobnem okolju ne obrnejo proti transcendentalni filozofiji. Ampak materialno življenje je strašno nepredvidljivo. Vittal Mallya, nekdanji milijarder in priljubljeno znan kot »kralj dobrih časov«, si je nakopal gore dolgov in je trenutno na begu v Združenem kraljestvu, ker ga išče policija. Njegovo nekoč uspešno podjetje Airlines je propadlo. Tudi danes smo lahka tarča za naslednjo krizo. Zato se spodobi, da si podrobneje ogledamo vedske spise v trenutnem kontekstu.
Zaradi “virusa”, ki grozi v Indiji, so cene surovin poskočile. Politiki so spretni z besedami, a ko pride do trenutka resnice, mora vsak poskrbeti zase. Lahko opazite, da živimo v družbi sociopatov, ko pohlep dvigne svojo grdo glavo sredi katastrofe. Navsezadnje je doba Kali, vladavina prepirov in hinavščine.
Izrael je ena prvih držav, ki si je skoraj popolnoma opomogla od pandemije. Toda namesto da bi uživali v slavi svojega uspeha, so se obrnili k vojni. Takšna je mračna narava tega sveta. Biti obremenjen s tesnobo, zaskrbljenostjo, stresom, strahom in množico negativnih čustev, ki kar naprej polzijo noter in ven. Samo mi smo dopustili, da zatakne svoje kavlje dovolj globoko, da verjamemo, da je »vse del življenja«. Dogovorjeno. To je del »materialnega življenja«. Vendar Šrimad Bhagavatam razkriva informacije o svetu brez bolečine in trpljenja. Svet neskončne blaženosti.
Toda preden pomislite, da to presega meje verodostojnosti, se vprašajte: Zakaj si zamišljati, da je pokojni sorodnik ali prijatelj na boljšem mestu? Globoko v sebi veste, da je telo le mesna obleka in nebesa čakajo na vaše drage pokojne. Vede so najbolj znanstvene. Kot je nekoč rekel Carl Sagan, ameriški znanstvenik in astronom: »Hindujska religija je edina od velikih svetovnih ver, ki je predana ideji, da je vesolje podvrženo neizmernemu, pravzaprav neskončnemu številu smrti in ponovnih rojstev. To je edina religija, v kateri časovne lestvice ustrezajo tistim iz sodobne znanstvene kozmologije. Njegovi cikli potekajo od našega navadnega dneva in noči do dneva in noči Brahme, dolge 8,64 milijarde let. Več kot je starost Zemlje ali Sonca in približno polovica časa od velikega poka.«
Bhagavad Gita pravi, da se duhovna duša seli iz enega telesa v drugega. V tem smislu se tisti, ki umrejo, resnično odpovejo starim oblačilom v zameno za nova. Za dušo ni smrti. BG 2.23 pravi: »Orožje ne more razrezati duše, niti ogenj je ne more sežgati. Voda je ne more zmočiti, niti veter ne more posušiti.” Ob tem se vedno znova vračamo skozi različne pojavne vrste v svet pogube in mračnjaštva.
Svet gre k vragu, zakaj bi se torej kdo pri zdravi pameti želel vrniti sem? Življenje gre mimo nas, če se osredotočamo samo na »telesne« potrebe in popolnoma zanemarjamo interes pravega SEBE. Tebe, duše. Čiste božanske iskre.
Na srečo Bhagavatam razkriva formulo za osvoboditev. Gotovo in zanesljivo upanje, da enkrat za vselej končamo ta začarani krog rojstev in smrti. Budisti jo imenujejo nirvana, hindujci pa jo imenujejo mokša. »Počivaj v miru«, pravimo, ko izrečemo sožalje. To je deloma res. Naši sveti spisi poudarjajo, da je smrt preprosto stanje spanja duše. Vendar to traja le sedem mesecev. Nekakšna inkubacijska doba, če hočete, preden se vselite v naslednje telo. Samo umreti in se vrniti, umreti in se vrniti … (No, razumeš?) To je kot kolo za hrčka. Človeška oblika življenja nagrajuje živo bitje z višjo inteligenco, da poizveduje o samorealizaciji.
Tisti, ki so rojeni v Indiji, so izjemno srečni, saj imajo neposreden dostop do izvira znanja, ki so ga zapustili starodavni modreci. Na žalost so Indijci zelo navdušeni nad Zahodom, kjer je hedonizem njihova Ahilova peta in se delajo podrobni načrti, da bi se človek zavzeto ukvarjal s prehranjevanjem, spanjem, parjenjem in obrambo.
Bila sem zelo blagoslovljena, da sem naletela na Šrila Prabhupadove knjige, ki so preobrnile moje življenje. To ni bil samo abstrakten hippe dippie lari fari, ampak duhovna znanost, KAKRŠNA JE. Kot so govorile velike duše, kot sta Šukadeva Gosvami in Narada Muni, o transcendentalnih temah, kot je narava duše in njen odnos z Absolutno resnico. Tako globoko znanje, ob poznavanju katerega ni ničesar drugega na tem svetu. Nič pomembnega tako ali tako.
Ko ste razburjeni zaradi vsakdanjih življenjskih prepirov, se je nujno spomniti, da tam zunaj obstaja svet, ki vabi vsakogar z iskreno željo po odhodu, vedska literatura pa je priročnik. Protistrup za nevednost, ki nas je dovolj dolgo vezala na trpljenje. Obstaja razlog, zakaj so naši svetniki znani po svoji ravnodušnosti, saj vas to znanje osvobodi materialnega suženjstva. Bili bi neumni, če bi to izpustili.
Palika Vrajagopi dasi – dopisnica iz Indije
