Štiri varne
Glede na tri gune materialne narave
in delovanje, povezano z njimi,
sem družbo razdelil na štiri stanove.
- Bhagavad Gita 4.13 -
Da bi družba delovala harmonično in bi človeštvo duhovno napredovalo, je Krišna ustvaril sistem, v katerem je družbo razdelil na štiri družbene stanove (varne) in sicer glede na naravo njenih pripadnikov in glede na tri gune materialne narave: brahmane, kšatrije, vaišje in šudre.
Navedene štiri skupine ljudi se med seboj razlikujejo po lastnostih, ki se pod vplivom gun porajajo iz njihove narave. (BG 18.41.) Nobena posamezna skupina ljudi dejansko ni umeščena nad drugo, toda vsaka od njih ima v družbi svojo vlogo, kot jo imajo različni deli našega telesa, ki vsak posamezno ne morejo učinkovito delovati. Brahmane predstavljajo glavo družbe, kšatrije roke, vaišje trebuh ali pas in šudre noge. Vse skupine med seboj sodelujejo in vsaka od njih je nepogrešljiva; brez katerekoli od njih družba ne more delovati kot celota. Torej ne gre za hierarhijo, temveč za soodvisno (so)delovanje družbenih skupin in njihovih pripadnikov med seboj.
Brahmane, kšatrije, vajšje in šudre,
o kaznovalec sovražnikov, se razlikujejo po lastnostih,
ki se pod vplivom gun porajajo iz njihove narave.
- Bhagavad Gita 18.41 -
Brahmane
Mirnost, samoobvladanost, askeza, čistost,
potrpljenje, poštenost, znanje, modrost in religioznost
so lastnosti, s katerimi delujejo brahmane
- Bhagavad Gita 18.42 -
Brahmane so pretežno pod vplivom gune vrline. Njihove značilnosti so mirnost, samoobvladanost, askeza, čistost, resnicoljubnost, potrpljenje, poštenost, znanje, modrost in dobro poznavanje svetih spisov ter življenje v skladu z njimi. (BG 18.42) Nikakor ne smejo dovoliti, da bi jih preplavila kakršnakoli sprevrženost ali pokvarjenost.
Njihova narava je nagnjena k ljubezni do znanja, zato je ena izmed njihovih lastnosti gojenje materialnega in duhovnega znanja. Od brahman se pričakuje, da poznajo teoretično znanje o Bogu ter modrost, ki je nad teoretičnim znanjem – pridobljena z neposrednim izvajanjem duhovne prakse.
Osnovni namen in dolžnost brahman je, da z znanjem in s svojim zgledom navdihujejo in pomagajo ljudem, da se duhovno in moralno dvigujejo po evolucijski lestvici. Od njih se pričakuje, da oblikujejo značaj posameznika in s tem posledično družbe ter da so duhovna opora družbi.
Katere poklice opravljajo?
Brahmane se delijo na introvertirane in ekstrovertirane osebnosti. Ta njihova značajska lastnost močno vpliva na njihovo izbiro različnih brahmanskih poklicev.
Introvertirani brahmane so bolj zadržani, molčeči, lažje delujejo v ožji družbi in imajo radi samoto. Za njih so najbolj primerne dejavnosti, kot so izvajanje raznih verskih obredov (samskare, žrtvovanja, izvajanje drugih verskih obredov…), oboževanje božanstev, pisanje člankov, knjig, prevajanje, delo v knjižnicah, znanstveno delo v bolj mirnih, samotnih prostorih itn.
Ekstrovertirani brahmane so bolj družabni, ekspresivni in se dobro znajdejo med ljudmi. Poklic poučevanja in vzgajanja, neposredno deljenje znanja drugim ipd. so dejavnosti, ki so primerne za ekstrovertirane brahmane. Takšni brahmane so dobri govorci, učitelji – tako na duhovnih kot materialnih področjih znanja, so tudi motivatorji, vzgojitelji itn.
Brahmane naj v državni upravi ne bi neposredno sodelovali, a naj bi kljub temu s svojim znanjem in modrostjo vodili kšatrije (kralje, predsednike, družbene voditelje…). Pri kvalificiranih kšatrijah so bili nasveti brahaman in njihovi predlogi glede duhovnih, političnih in družbenih zadev zelo cenjeni. Ljudi s takšno naravo najdemo v vsaki družbi, vendar jih je po številu glede na prebivalstvo daleč najmanj.
Kšatrije
Junaštvo, moč, odločnost, iznajdljivost,
pogum v bitki, velikodušnost in sposobnost vodenja
so lastnosti, s katerimi delujejo kšatrije.
- Bhagavad Gita 18.43 -
Njihove lastnosti so primerne za voditeljska mesta, borbene aktivnosti in za dejavnosti v državnih upravnih organih.
Glavni cilj kšatrij je, da s svojimi sposobnostmi pomagajo povzdigniti družbo v etično in moralno zgledno. Njihova naloga je, da v družbi vzpostavijo moralna in etična načela, to so poštenje, pravičnost, upoštevanje zakonov, zaščita državljanov in še posebej pomoč in zaščita šibkejših članov družbe – otroci, starostniki, ženske, brahmane in krave. Njihova naloga je tudi vzpodbujanje članov družbe k privrženosti pri opravljanju njihovih dolžnosti. Prav tako se od njih pričakuje, da varujejo in poskrbijo za blaginjo države na način, da skrbijo za pravilno razporeditev blaginje med vse ljudi in nasploh skrbijo za razvoj celotne družbe. Biti morajo vzor zakona, pravičnosti in velikodušnosti. Voditi morajo tako, da z dobrim zgledom navdihnejo ljudstvo, a obenem morajo biti pripravljeni, da uveljavijo avtoriteto, kadar je to potrebno.
Katere poklice opravljajo?
Za to varno so primerni različni poklici. Bojevniki se dostikrat zaposlijo kot vojaki, učitelji raznih borilni veščin, tekmovalci v borilnih veščinah, varnostniki itn.
Nekateri kšatrije imajo izraženo sposobnost vodenja, zato opravljajo poklice na različnih vodilnih mestih (predsedniki, ministri, župani…).
Njihova težnja po pravičnosti jih žene tudi v razne poklice kot so sodniki, tožilci, državni odvetniki.
Težnja po vzpostavi reda, kontrole, pravice in miru jih usmerja tudi med policiste, kriminaliste, detektive, inšpektorje itn.
Kšatrije niso tako učeni kot brahmane, zato naj bi pri vodenju upoštevali moralne, duhovne, politične in družbene nasvete brahman.
Vaišje
Kmetovanje, zaščita krav in trgovanje so dejavnosti,
ki so v skladu z naravo vaišij, šudram pa sta namenjena
fizično delo in služenje drugim
- Bhagavad Gita 18.44 -
Glavna naloga vaišij je, da preskrbijo in opremijo družbo z dobrinami in storitvami, ki jih ljudje potrebujejo za vsakodnevno življenje in preživetje. Odgovorni so za ekonomske, trgovske in kmetijske dejavnosti v družbi kot so npr. pridelava hrane, reja in zaščita živali, poštena proizvodnja, izmenjava blaga ter storitev in trgovanje. (BG 18.44)
Vzdržujejo gospodarstvo v družbi in ustvarjajo delovna mesta za ljudi. Nagnjeni so k posedovanju in pridobivanju bogastva, zato se od njih pričakuje, da se vključijo v razne dobrodelne projekte, preko katerih lahko delijo svoje bogastvo z materialno ogroženimi sloji družbe.G
Šudre
Ljudi s takšno naravo najdemo povsod in to v največjem številu glede na celotno prebivalstvo. Šudre so temelj družbe. Zagotavljajo funkcionalnost in oporo družbi tako, da sodelujejo z vsemi sloji. Družbi služijo v skladu s svojimi talenti. Poklici šuder so različni. V to skupino spadajo umetniki – igralci, glasbeniki, plesalci ipd., ter obrtniki, kot so krojači, frizerji, mizarji, električarji, gradbeniki ipd.
V Bhagavad Giti 18.45 Gospod Krišna pravi, da vsakdo, kdor opravlja svoje delo, ki je skladno z njegovo naravo, lahko doseže popolnost.
Vsakdo, kdor opravlja delo, ki je skladno
z njegovo naravo, lahko doseže popolnost.
Poslušaj zdaj, prosim, kako lahko to stori.
- Bhagavad Gita 18.45 -
Na kakšen način?
Tako, da svoje delo opravljaš nesebično, brez navezanosti na izid in kot dejanje posvečeno Bogu.
Popolnost lahko doseže, če z opravljanjem
svojih dolžnosti časti Gospoda,
ki je izvor vseh bitij in je vsepričujoč.
- Bhagavad Gita 18.46 -
ZAKLJUČEK: Živi življenje v skladu s svojo naravo in opravljaj svoje delo v duhu čaščenja Boga!
