Mataji Devaki
Razprave o odnosih med možem in ženo so vedno zanimive za vse, saj so zelo pomembne za vsakdanje življenje. Za ženske je ena od skrivnosti do uspešnega zakona umetnost, da njena zamisel postane njegova.
Kot žena morda kdaj opazite, da je mož sprejel nepravilno odločitev. V takih trenutkih je ključno, da moža poznate dovolj dobro, da veste, kako ga lahko na to opozorite, ne da bi se zaradi tega počutil ponižanega ali neumnega. Če vašega skrbno predstavljenega mnenja ne sprejme dobro, lahko samo upate, da bo prej ali slej sam spoznal posledice svojih besed in dejanj.
Pri tem vam lahko zelo pomaga, če se naučite delovati tako, da se vaš mož počuti, kot da je vaša zamisel v resnici njegova. Če žena dobro pozna umetnost ponižnega podajanja zamisli ter obenem končno odločitev preda možu, ji bo mož zelo verjetno uresničil želje. Tako izrazi svoje mnenje, obenem pa vodstvo preda možu.
Nekoč sta grihasti iz Bangalorja (južna Indija) z mano podelila skrivnosti za vzdrževanje harmoničnega zakonskega odnosa. Mož je povedal: »Žena mi služi zelo predano in ponižno – je moja boljša polovica! Kadarkoli moram sprejeti pomembno družinsko odločitev, jo seveda vprašam za mnenje. Le kako bi jo lahko prezrl?!« Žena pa: »Ko me mož pobara za mnenje glede raznih zadev, mu odvrnem: ‘Sama bi najraje naredila to in to. Ampak ti si moj mož, torej ti sprejmi odločitev. Sprejela bom tvojo odločitev.’« In tako čuti resnično, globoko v svojem srcu. To ne ostane zgolj na ravni besed. Mislim, da je očitno, da bo mož najverjetneje deloval skladno z njenimi željami. Tako mu omogoča sprejemanje odločitev in vodstvo.
Če bi ga poskušala pregovoriti z močnim in dominantnim glasom ter mu v primeru, da ne bi deloval skladno z njenim predlogom, celo grozila, bi bilo njeno obnašanje za moža neokusno in duhamorno. Tako njenega nasveta najverjetneje ne bi upošteval.
Pa vzemimo, da mož svoji ženi predlaga nekaj nepraktičnega, skoraj neumnega, recimo: »Za konec tedna se odpraviva v Himalajo!« Pametna žena ne bo hipoma zavrgla njegove zamisli, češ da je nespameten, ona pa pametnejša. Ne. Namesto tega bo sprva njegovo zamisel podprla, rekoč: »To pa je dobra zamisel! Pa pomisliva …« Mož se bo tako počutil dobro, saj je žena sprejela njegovo zamisel. Ko mine nekaj časa, pa žena lahko ob primernem trenutku reče: »Veš, premišljevala sem o najinem izletu v Himalajo za konec tedna. Mar se ti ne zdi, da je malce premrzlo? Strah me je, da bo začelo snežiti. Morda bi bilo boljše, če bi šla do jezera ter malo zaplavala. Kaj meniš?« Tako izrazi svoje skrbi ter odločitev prepusti možu. To ga bo nagovorilo, da ji pritrdi. Ne bo čutil, da bi s tem, ko sprejme njeno zamisel, v ženinih očeh izpadel zavrnjen ali nespameten.
Če pa bi se žena spopadla z njim ter poskušala poraziti njegov predlog, bi se počutil zavrnjenega in nespametnega. Posledično bi bilo za moški ponos težko sprejeti ženino zamisel.
Da bi se naučili te umetnosti, se moramo zgolj odreči želji, da bi obveljali za pobudnika zamisli. Odreči se moramo torej zadovoljstvu, ki ga egu prinaša občutek, da ve več kot drugi. Če poskušamo črpati zadovoljstvo iz nadrejenosti, moškemu egu to ne bo všeč, kar bo prineslo ustrezne posledice. Velikokrat bo nalašč deloval na nasproten način, pa čeprav bo morda razumel, da je vaš predlog pravilen.
Devaki devi dasi
