24 Mar

Epidemija stresa

Stres je ena največjih epidemij današnjega časa!

Med 70-80 odstotkov ljudi obišče zdravnika zaradi bolezni, ki so posledica stresa.

Kaj je stres?

Stres je » uničujoča nevihta«, ki se pojavi znotraj nas, kadar delujemo pod vplivom materialne zavesti. Ta »nevihta« je signal, preko katerega nam Bog sporoča, da ne ravnamo pravilno. Če ne želimo več občutiti bolečega stanja stresa, moramo biti pripravljeni delovati drugače. Na primer, če damo roko v ogenj, se opečemo in začutimo bolečino. To je signal, da je naše delovanje napačno in je pravzaprav Božja milost, saj nas Bog preko bolečine opozori, da moramo roko umakniti, sicer bomo utrpeli hudo opeklino. Podobno je naš mentalni stres signal, ki nam sporoča, da je z našim načinom delovanja oz. z našim življenjem nekaj narobe ter, da moramo v svojem življenju nekaj spremeniti.

Kako odpravimo stres?

Zdravnik nam ponudi številne rešitve – predpiše nam različna zdravila ali pa nam  svetuje, naj si pomagamo z avtogenim treningom, jogo, meditacijo, zdravim prehranjevanjem, gibanjem v naravi in sprostitvijo. Čeprav so vse te dejavnosti zelo dobrodošle in pomembne za ublažitev stresa, imajo vseeno pomanjkljivost –  začasno lajšajo simptome stresa – a vzroka ne odpravijo.  Če se želimo za vedno znebiti stresa, moramo odpraviti temeljni vzrok za njegov nastanek.

Kaj je vzrok stresa?

Glavni vzrok stresa je delovanje z materialno zavestjo. Stres se pojavi, kadar smo vezani na določen rezultat in je tako naš motiv in način delovanja nepravilen. Pod vplivom materialne zavesti je naš motiv delovanja namreč naše lastno zadovoljstvo. In ker delujemo za lastno zadovoljstvo, smo navezani na nam prijetne rezultate delovanja.

Toda – če se odrečemo navezanosti na rezultate,
ali to ne bo vplivalo na našo učinkovitost in uspešnost?

Pravzaprav ne. Želja in navezanost na sadove dela prinaša skrb zaradi možnega neuspeha. Ko si preobremenjen s končnimi izidi, se iztrgaš iz sedanjosti, tvoja bojazen pa te oropa energije. Zato je delo, ki ga opravljamo z vezanostjo na rezultate, veliko slabše od dela, ki ga opravljamo v stanju miru. Umirjeno stanje uma, osvobojenega napetosti, tesnobe in bojazni pred neuspehom, je idealno razpoloženje uma v katerem naj bi opravljali vsako delo. 

Če se osredotočimo na delo samo in nismo vezani na izid, se naša učinkovitost poveča. Na primer, uspešni kirurgi lahko opravijo na stotine operacij, vendar – če se znajdejo v situaciji, ko morajo operirati svojega bližnjega, operacijo prepustijo drugemu kirurgu, ki mu zaupajo. Vedo, da navezanost na osebo in posledično na rezultat okrne sposobnost delovanja in je zato ovira pri delu.

Zdravilo

Pred 5000 leti nam je Šri Krišna v Bhagavad Giti podal formulo,
kako naj pravilno delujemo in se tako posledično izognemo stresu.

V verzu 2.48 nam pove, da moramo biti pri »opravljanju svojih dolžnosti v kakršnikoli situaciji uravnovešeni in nenavezani na uspeh ali neuspeh. Ta samoobvladanost se imenuje joga«.

Yoga

Pri opravljanju svoje dolžnosti bodi uravnovešen,
o Arjuna, in ne bodi navezan na uspeh in neuspeh.
Taka samoobvladanost se imenuje joga.

- Bhagavad Gita 2.48 -

V Bhagavad giti 3.19 zopet ponovi, da je treba
»delovati  iz dolžnosti in brez navezanosti na sadove dela«.

Yoga

Delovati je treba torej iz dolžnosti in brez
navezanosti na sadove dela, kajti z delovanjem brez
navezanosti človek doseže Vsevišnjega.

- Bhagavad Gita 3.19 -

V Bhagavad giti 5.11 Krišna še enkrat opozori, da se mora vsakdo, ki stopi na pot joge odreči navezanosti na posvetni svet ter »s telesom, umom, inteligenco in celo s čuti delovati samo zato, da bi se očistil«.

Yoga

Yogiji se odrečejo navezanosti
ter s telesom, umom, inteligenco
in celo s čuti delujejo samo zato,
da bi se očistili.

- Bhagavad Gita 5.11 -

Kako se lahko rešimo navezanosti?

Bhagavad Gita nam zopet poda preprosto rešitev. Pove nam, da je rešitev v tem, da navezanost prenesemo na Boga. A kako lahko to storimo?

Gospod Krišna nam svetuje, naj temeljito opravljamo svoje dolžnosti, a se hkrati v vsakem trenutku zavedamo Boga (verz 8.7 spodaj). Ko nam bo takšno delovanje postalo  samodejno – kot dihanje in bitje srca – bomo dosegli najvišji cilj.

Ko je namreč um navezan na Boga, je naš motiv delovanja pravilen. Ves čas se zavedamo: »Bog je edini uživalec. Jaz sem njegov sluga. Vse sposobnosti, talente, inteligenco, imetje, telo…. vse to je dar Boga, zato bom vse, kar sem od Njega dobil, uporabil v Njegovi službi za Njegovo zadovoljstvo.«

Od takšnega delovanja bomo sami imeli dve koristi: osvobodili se bomo stresa, ki je posledica navezanosti na svet, istočasno pa bo naše delo postalo daritev Bogu.

Yoga

Zato, o Arjuna, zmeraj misli name v podobi Krišne,
hkrati pa se bojuj ter tako opravi svojo dolžnost.
Če svoja dejanja posvetiš Meni ter um in inteligenco
usmeriš Name, boš brez dvoma prišel k Meni.

- Bhagavad Gita 8.7 -

+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
close

Blog e-novice

Po prijavi na tem obrazcu obvezno preverite vaš e-mail in potrdite prijavo.

Če v nabiralniku ne opazite našega sporočila, preverite SPAM mapo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This field is required.

This field is required.