NIVOJI ZAVESTI -
Zavest – simptom duše
Po šolski definiciji živa bitja od nežive materije ločimo po tem, da se živa bitja rodijo, rastejo, razmnožujejo in umirajo. Vede pravijo, da je zavest simptom življenja. Zanimivi so eksperimenti z rastlinami, s katerimi so ugotovili, da se rastline odzivajo na glasbo ali naš govor, s čimer so dokazali, da se tudi rastline zavedajo.
Koliko se ljudje sploh zavedamo sebe, svojega življenja in drugih okrog nas? Ali nam življenje samo mine? Ali gremo skozi življenje na avtomatskem pilotu? Naš življenjski stil je zelo odvisen od naše zavesti.
Vede opisujejo 6 nivojev naše zavesti:
-
anna-maya
-
prana-maya
-
mano-maya
-
jnana-maya
-
vijnana-maya
-
ananda-maya
Anna-maya je najnižji nivo naše zavesti. Anna pomeni hrana ali žitarica. Na tem nivoji se živo bitje zaveda sebe in svojih potreb po hrani in udobju. Dojenčki so dober primer tega. Doživljajo svet skozi svoja čutila, še posebej skozi usta. Ne zavedajo se potreb drugih okrog njih. Če ljudje ostanejo na tem nivoju zavesti, jim rečemo, da so egocentrični ali sebični.
Prana-maya je naslednji nivo zavesti. Prana pomeni življenjska sila ali, če poenostavimo, življenje. Naš interes in naša zavest se razširi na določene skupine in njihovo dobrobit. Vidimo, da bomo imeli tudi mi dobrobit, če se povežemo in si pomagamo. Poistovetimo se z raznimi skupinami. Lahko so to religijske, politične, športne ali nacionalne skupine. Lahko so to razne delitve družbe glede na prehrano, spol, raso, ekonomski status, izobrazbo. Včasih se tudi zavedamo naše soodvisnosti od drugih živih bitij, pa želimo rešiti čebele, deževni gozd ali kaj podobnega.
Mano-maya je Descarteov nivo zavesti: »Mislim, torej sem«, kajti mano pomeni razum. Jnana- maya je podoben nivo zavesti. Jnana pomeni znanje. Na tem nivoju pride Bog v našo sliko sveta. Ta nivo lahko razumemo preko svetnikov, ki niso delili ta svet na razna označevanja in skupine, temveč so videli vsa živa bitja kot Božje otroke. Ker vemo za Boga, sledimo Njegovim zakonom, da bi nam bilo lepo v tem življenju in po smrti. V Indiji ljudje na tem nivoju naredijo vse, da bi si ustvarili dobro karmo – delujejo tako, da za svoja dejanja dobijo dobre posledice. Na tem nivoju se še vedno poistovečamo s svojim telesom, s svojo inteligenco, z marsičem.
Na naslednjem nivoju pa se že zavedamo, da smo duša in da nimamo nič s svojim telesom in tem svetom, kajti v svojem telesu smo le začasno, od rojstva do smrti, in po smrti dobimo novo telo in novo materialno identiteto. Na tem nivoju želimo delovati v interesu duše. Zato se nivoju reče vijnana-maya – realizirano znanje. Zavedamo se da smo duša in si želimo izstopiti iz kroga rojevanja in umiranja. Želimo se osvoboditi od telesne pogojenosti. To je zavest yogijev in asketov.
Ananda-maya nivo pa je najvišji nivo. Ko dojamemo, da smo duša, se vprašamo, kaj je narava duše. Vede pravijo, da je duša sat – večna, cit – polna znanja in ananda – polna blaženosti. Pravijo tudi, da je narava duše nitya krsna das – da je povezana z Bogom, Krišno v ljubečem odnosu. Na tem nivoju se osebe popolnoma predajo Bogu in Mu nesebično služijo in pri tem izkušajo neprestano naraščajočo srečo. Vse, kar si želijo, je zadovoljiti ljubljenega Boga, ker je to njihova sreča. Ker je Bog oče vseh živih bitij, so takšni ljudje zelo sočutni do vseh, samozadovoljni in brez zavisti.
V Vedah so dani razni procesi dviganja naše zavesti na najvišji nivo. Tem procesom rečemo yoga ali povezovanje. S procesom yoge naj bi vzpostavili povezavo z Bogom, ampak pogoj za povezovanje z Bogom je dvigovanje zavesti na najvišji nivo.
Padmasundari devi dasi
