19 Apr

Izpoved duhovnega učitelja

Ko sem imel kakšnih dvanajst let, so me starši prvič odpeljali v cerkev. Takrat mi je duhovnik povedal prvo mantro, ki sem jo slišal v življenju. Moral sem jo ponoviti. Postopek je šel takole: najprej sem pokleknil pred duhovnikom. Nato mi je na glavo položil roko ter me blagoslovil. To je bilo to. Nato mi je povedal mantro in dejal, naj jo ponavljam vsako noč preden se odpravim spat. Mantra gre takole: »Sem zelo majcen in moje srce je čisto. Naj bo vedno tako.« Nekaj časa sem jo ponavljal. Ampak ni mi pomagala. Če bi mi podal Hare Krišna mantro, bi dobil, kar sem resnično potreboval.

Tik po drugi svetovni vojni je bilo moji družini zelo težko. Mati je bila pribežnik iz Latvije. Doživela je hude grozote. Če bi vedeli, kaj je prestala, bi razumeli, zakaj na tej sliki ni videti srečna. Oče je umrl, ko sem imel šest let.

V tistih dneh je bila moja družina močno poškodovana. Morda sem to izkušnjo potreboval, da sem začel razmišljati o smislu življenja. Nikomur ne privoščim česa podobnega. Po milosti Šrila Prabhupade je zavest Krišne kadarkoli dostopna prav vsem, v kolikor le nadaljujemo z njenim širjenjem. Želim si, da bi lahko storil več za družino in druge. Smo skrajno omejeni, ampak če pridigamo zavest Krišne, bomo koristili celotnemu svetu.

Sestre nisem videl štirideset let. Pred nekaj leti, ko sem ponovno srečal družinske člane, sem jim prinesel škatle, napolnjene z darili. Pripravil sem jim tudi prasadam. Po koncu obiska so nosili tulasi in nove jopiče. Ko sem jo nazadnje obiskal, je mati popila celo steklenico vode iz reke Ganges  in zdaj vedno nosi Tulasi.

Ko sem jo obiskal, je sestra povedala, da mati že več dni ni spregovorila. Šele ko sem ji povedal, da je pomembno, da vedno mislimo na Krišno (na začetku duhovne poti sem ji pogosto govoril o Krišni, pa tudi nekaj let pozneje), je prvič spregovorila: »Vem, sin. Pomembno je, da mislim na Krišno. Tega nisem pozabila.« Do solz me je ganila. Mislim, da so bili družinski člani prepričani, da so me izgubili. Videli so, kako močno sem se z leti spremenil. Ko se priključimo gibanju za zavest Krišne, se do družinskih članov pogosto obnašamo zelo nezrelo. Upam, da bodo pozabili na vse napake ter poizkušali hoditi po poti zavesti Krišne, saj je slednja najvišji blagoslov, ki ga lahko prejme živo bitje.

Če povem iskreno, sem se po obisku pri družini po toliko letih počutil močno očiščenega. Razšli smo se, ko sem imel sedemnajst, morda osemnajst let. Želel sem prekiniti vse vezi s prejšnjim življenjem ter sprejeti sanjaso. Prepričan sem bil, da moram prekiniti družinske vezi. Sem pa čutil, da je nekaj narobe. Ko sem po toliko letih srečal sestro, sem bil zelo srečen. Čutil sem olajšanje in radost.

V skladu z vedskim izročilom mora sanjasi, preden se vsemu odreče, prejeti blagoslov sorodnikov. V nasprotnem primeru v redu odpovedi ne bo mogel biti miren. Sestre so mi dale blagoslov in zdaj sem neprimerljivo mirnejši. To bi lahko storil že prej. Zdaj mi je žal. V nekaterih primerih blagoslovov sicer ne moremo dobiti, ampak pri meni ni bilo tako.

Ko sem se gibanju priključil, sem bil velik skrajnež. Bil sem fanatičen brahmačari. Včasih me je v templju obiskala mati. Ko me je želela poljubiti na lice, sem zamahnil z roko in rekel: »Ne dotikaj se me, saj sem vendar brahmačari!« Odvrnila je: »O, oprosti, nisem vedela…« Vprašala me je: »Kako dolgo pa boš brahmačari?« Kot iz topa sem izstrelil: »Krišna v Bhagavad-Giti pravi: kalau asmi – za vedno!« Vprašala je: »Kaj je Kalau?« Odgovoril sem: »Kalau asmi! To je sanskrt, mati!« Po tem ni vedela, kaj bi si mislila o meni.

Takrat sem bil hud skrajnež. Ampak vsi se moramo učiti iz napak drugih. Potem sami lahko delujemo na pravilnejši način. Ni vam treba izkusiti takih napačnih odnosov. Resnično, po tem mi je mati dejala: »Vse, čemur slediš, je nenavadno, sin… Svetujem ti – nikoli se ne poroči.« To je navodilo moje matere in sprejel sem ga z velikim veseljem. Zelo mi je bilo všeč. Prosim, blagoslovite mojo mater, ki je iz tega sveta odšla 23.11.2011. 

Po milosti Gospoda Krišne je odšla mirno ter z majhno verižico Tulasi okoli vratu. Bila je dobra duša in prepričan sem, da bo Gospod Krišna poskrbel zanjo.

Dasa A.C. Bhaktivaibhava Swami

+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
close

Blog e-novice

Po prijavi na tem obrazcu obvezno preverite vaš e-mail in potrdite prijavo.

Če v nabiralniku ne opazite našega sporočila, preverite SPAM mapo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This field is required.

This field is required.