Ključ je, da ne izgubimo sebe.
Ljudje smo nagnjeni k idealiziranju. Sposobni smo se predati idejam in ljudem, če nas navdušujejo in če v njih prepoznamo svoje vrednote. Želimo si, da bi vedno zmagalo dobro in v tej želji smo pripravljeni živeti v iluziji.
Oseba, ki stopi na pot duhovnosti, si vsekakor želi samo dobre stvari. Pride v neko duhovno skupnost in pričakuje v tej skupnosti samo svetnike. Seveda temu ni tako. Ideali, zapisani v svetih spisih, so ideali, h katerim stremimo, ni pa za pričakovati, da so te ideale vsi že dosegli takoj, ko so se pridružili duhovni skupnosti.
Zaradi te ljudske naivnosti so ljudje tudi potencialne žrtve manipulacij in zlorab. Takšnih zgodb je bilo že veliko v preteklosti in sedanjosti, od krščanstva do raznih gurujev iz Indije.
Po drugi strani je religija, duhovnost, povezovanje z Bogom cilj človeške oblike življenja, kajti v nižjih oblikah je duša omejena samo na jedenje, spanje, razmnoževanje in branjenje. Ljudje imamo potrebo se izboljšati in duhovno rasti. Kako se potem zaščititi pred zlorabami znotraj verskih skupnosti?

Ključ je, da ne izgubimo sebe, ko se pridružimo. Ne smemo pasti pod vpliv ljudi do te mere, da nam naše želje in potrebe niso več pomembne.
Vse religije pridigajo, da se moramo predati Bogu. Kaj to pomeni? Kako se bomo predali, če se bomo izgubili v procesu. Mi želimo sebe predati Bogu in Bog si želi imeti odnos z nami prav zato, ker ni noben drug tak, kot smo mi. Naša edinstvenost naredi odnos poseben.

Kaj pa je naša identiteta? Poznamo dilemo, ko se je Zhuang Zhou spraševal, ali je on človek, ki sanja, da je metulj, ali je on metulj, ki sanja, da je človek. Vede nam odkrivajo našo identiteto in pravijo, da smo duhovna duša. Lastnosti duše so, da je večna, polna znanja in sreče. Zato v življenju vsi hrepenimo po teh stvareh. Duša v materialnem svetu dobi prekrivala – grobo in subtilno telo – in se zaradi prekritosti poistoveča s tem telesom. Če dobi telo rastline, verjame, da je rastlina. V telesu živali misli, da je žival, in deluje skladno s to zavestjo. V človeškem telesu se duša poistoveča z identiteto moškega, ženske, Angleža, Slovenca, kristjana, muslimana, zdravnika, arhitekta, brata, očeta … Ampak v trenutku smrti je duša primorana zapustiti identiteto telesa in z novim rojstvom sprejeti identiteto drugega telesa. Če bi se duša še naprej oklepala identitete prejšnjega telesa, bi bila v težkem konfliktu in ne bi mogla sprejeti svojega novega telesa za svojo identiteto.
Lahko zaključimo, da je naša prava in večna identiteta, da smo duša. To smo vedno bili in vedno bomo. Glede na telo pa imamo tudi to začasno identiteto.

Različna verstva ponujajo različne rešitve. Jehove priče trdijo, da bomo imeli celo isto telo in tudi isto identiteto tudi po njihovi različici osvoboditve. Budisti se želijo odpovedati svoji identiteti. Vede pa učijo, da je naša telesna identiteta orodje, s pomočjo katerega razvijamo svojo pravo identiteto in odnos z Bogom. Če niso grešne, svoje želje lahko povežemo z Bogom. Svoje sposobnosti tudi vključimo v služenje Boga. To naše telo je orodje, s katerim izrazimo svojo hvaležnost in ljubezen do Boga.
Čeprav je cilj dojeti, da smo duša, in spoznati, kaj to točno pomeni in kaj je naš pravi interes, kaj nas bo zares in končno zadovoljilo, Vede ne svetujejo, da odvržemo orodje, ki nas bo pripeljalo do teh spoznanj – svojo začasno identiteto.

Cilj večine religij je ljubiti Boga. To je še en razlog, zakaj je identiteta nujno potrebna. Kajti – kaj je ljubezen? Šrila Prabhupada je rekel, da je ljubezen glagol. Bhakti pomeni ljubezen, ampak Šrila Prabhupada je to besedo še bolj natančno prevedel kot vdano služenje. Se pravi, ko imamo nekoga radi, mu z veseljem služimo. Za to potrebujemo identiteto. Če nismo v stiku s sabo, če ne vemo, kaj si želimo, če sledimo kot robot, to ni ljubezen. Ljubezen je prostovoljna. Ljubezen je močna želja, ki je posledica naše identitete. Zato bodite v stiku s sabo, ne se bati svojih potreb in želja, ne se jim odpovedati. Bolj varna varianta je transformacija želja, ki pride naravno s spoznavanjem Boga in obujanjem odnosa z Njim.
Padmasundari devi dasi
