Zakaj trpimo?

Šrila Prabhupada je rekel: “Ne glede na to, ali ste predsednik Nixon ali človek na ulici, trpite. To je dejstvo. Zaradi svojega telesa trpite in počnete nekaj, zaradi česar boste sprejeli drugo materialno telo. Trpite, ker ste se v prejšnjem življenju prepustili čutnemu zadovoljevanju in dobili telo v skladu s karmo, in če se v tem življenju ukvarjate s čutnim zadovoljevanjem in se ne poskušate povzdigniti, boste spet dobili telo in trpeli. Po naravi boste dobili drugo telo glede na mentaliteto, ki jo imate v času smrti. In takoj, ko boste dobili drugo telo, se bo vaše trpljenje začelo znova. Tudi v maternici boste trpeli. Ostati v tej kompaktni vreči toliko mesecev z zvezanimi rokami in nogami, ki se ne morejo premikati – to je trpljenje. In dandanes obstaja tudi nevarnost smrti v maternici. In ko prideš ven, še več trpljenja. Zato bi morali biti dovolj inteligentni, da se vprašamo: “Zakaj trpim? In kako lahko ustavim to trpljenje?” In dokler se ne vprašamo “Zakaj trpim?” se naše človeško življenje še ni začelo. Ostajamo živali. “

Spraševanje o končnem vzroku našega trpljenja se imenuje brahma-jijnasa, raziskovanje Absolutne resnice. Kot je rečeno na začetku Vedanta-sutre, athato brahma jijnasa: “Ko človek dobi človeško obliko življenja, bi se moral zanimati za Brahman, o Absolutni resnici.” Zato bi morali izkoristiti to človeško obliko življenja. Ne bi smeli živeti kot živali, brez kakršnega koli poizvedovanja o Absolutni resnici, brez da bi poskušali ugotoviti, kako ustaviti svoje bedno materialno življenje.

Materialna sreča je kot privid vode v puščavi. V puščavi ni vode, toda ko žejna žival zagleda privid vode v puščavi, steče za njo – in umre. Vemo, da v puščavi ni vode – da je “voda” le odsev sonca – a živali tega ne vedo. Podobno človeško življenje pomeni, da se odrečemo iskanju sreče s čutnim zadovoljevanjem, ki je tako kot fatamorgana v puščavi, in poskušamo poiskati duhovno srečo.

Veda o samospoznavanju – Njegova božanska milost A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada