1.del
AJURVEDA
Ajurvedska znanost ne temelji na spremenljivih podatkih, ampak na večnih modrostih rišijev/modrecev/svetih oseb, ki so v svojih meditacijah in mantrah dobili milost Gospoda in tako bili v svojih srcih razsvetljeni z znanjem. Zaradi tega je ajurveda odkrito znanje. Ni podvržena nepopolnostim in napakam empirične (zahodne) medicinske znanosti in ni omejena na neko časovno obdobje. Razlage, ki bodo tukaj podane, bodo služile bralcu skozi celo življenje. Ajurveda je celovit sistem zdravljenja. ‘Ajur’ pomeni ‘življenje’, ‘veda’ pa ‘znanje’. Zaradi tega ajurveda pomeni ‘znanost o življenju’. Ajurveda je zapisana v sanskrtu v Vedah izpred 5000 let. Sanskrt je najstarejši jezik Indije in tega planeta.
Ajurveda vsebuje osem osnovnih vej medicine: pediatrijo, ginekologijo, babištvo, oftalmologijo, geriatrijo (geriatrija je veja medicine, natančneje specializacija interne medicine, ki se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem, lajšanjem in zdravljenjem starostnih bolezni), otorinolaringologijo, splošno medicino in kirurgijo. Vsaka od teh zdravniških specialnosti je razložena v skladu s teorijo petih življenjskih elementov (eter, zrak, ogenj, voda, zemlja), govori o došah ali telesnih sokovih, o sedmih dhatujih ali telesnih tkivih, o treh malah (urin, blato in znoj) ter o življenjskem trojstvu – telesu, umu in duhovni zavesti (duši). V tej knjigi so samo delčki ogromnega ajurvedskega znanja. Ajurveda ne obsega samo znanosti ampak tudi religijo (jogo) in filozofijo. Religija ali joga kaže pot do Absolutne Resnice. Ajurveda trdi, da je celotno življenje sveto. Beseda ‘filozofija’ se nanaša na ljubezen do Absolutne Resnice. Ajurveda je znanje o tem, kako se Resnica razodeva v življenju.
Celotna ajurvedska literatura temelji na filozofiji sankhja. ‘Sankhja’ pomeni ‘analitično preučevanje materialne narave’. V sanskrtu ‘sat’ pomeni ‘resnica’, ‘khja’ pa pomeni ‘vedeti’. Za razumevanje ajurvede je treba poznati filozofijo sankhja, ki jo je dal riši, Gospod Kapila, sin Devahuti, ki je opisan v tretjem spevu prvega dela Šrimad Bhagavatama (v nadaljevanju ŠB).
OSNOVNI NAUK O AJURVEDI
Osnovni nauk ajurvede je sposobnost posameznika za samoozdravitev. Z uravnoteženjem vseh energij v telesu lahko oseba znatno zmanjša obolenja in poslabšanja v telesu. »Ajurveda uči, da je človek mikrokozmos, t. i. vesolje znotraj vesolja /…/. Posameznikov obstoj ni ločen od celotne kozmične manifestacije. Ajurveda gleda na zdravje in bolezen celostno, vzevši telesno povezanost osebnega in kozmičnega duha, osebne in kozmične zavesti, energije in snovi /…/. Vsak (se) lahko nauči praktične znanosti samoozdravitve, ki je podana v ajurvedi. « (Ayurveda, dr. Vasant Lad, str. 5)
STVARITEV
»Pred stvaritvijo je obstajal samo Vsevišnji Gospod,
gospodar vseh živih bitij. Samo z Njegovo vrhovno voljo
se odvija ustvarjanje in na koncu se vse zlije z Njim.«
- Šrimad Bhagavatam 3.5.23 -
Pred ustvarjanjem ni bilo niti Puruša inkarnacije, niti živih bitij, obstajala ni niti materialna energija, s katero je ustvarjen materialni svet. Vse je bilo stopljeno v Njem samem. Z Gospodovo voljo je ustvarjen duhovni in materialni svet. Materialni svet je bil ustvarjen kasneje, ko si je del živih bitij zaželel služiti Gospodu ločeno od Njega, izven duhovnega sveta. Ta ločena živa bitja so pravzaprav uporniki in materialni svet deluje kot zapor.
Materialna (zunanja) energija je znana kot maja ali iluzija (matrica). Samo zaradi nje pride do celokupne materialne kreacije. Gospod poseduje tri vrste energij: notranjo (duhovni svet), mejno (to smo mi – majhna, neznatna živa bitja) in zunanjo (materialno). Glede na to, da so živa bitja mejna energija, t. i. duhovna energija Gospoda, so po kvaliteti enaka Gospodu, torej večna, polna znanja in blaženosti (sreče) – kot Gospod. Vendar so zelo neznatna (velikosti duhovnega atoma), medtem ko je Gospod ogromen (vse emanira iz Njega, vse je nastalo iz Njegovih energij). Del živih bitij je zaradi svojega mejnega položaja med notranjo in zunanjo energijo, zaradi svoje neznatnosti, neznatne samostojnosti (svobodna volja ali želja) in duhovne narave (večni služabniki Gospoda, ne pa kontrolorji/gospodarji) nagnjen, da izbere življenje v materialnem svetu.
Gospod je zaradi Svoje milostljive narave želel ustvariti vesoljno materialno kreacijo, da bi dal priložnost zdaj ločenim in pogojenim živim bitjem, uspavanim v pozabi, da se vrnejo nazaj k Bogu. Namreč, ločena in pogojena (pogojena pod zakoni materialne narave) živa bitja sčasoma pozabijo svoj izvorni položaj, ki so ga imela v duhovnem svetu, da so služabniki Gospoda, polni večnosti, znanja in blaženosti. To je glavni namen stvaritve materialne kreacije. Ko je Gospod opazil potrebo po ustvarjanju materialnega sveta, se je s Svojo voljo inkarniral v Svojo 1. Puruša inkarnacijo – Maha Višnuja.
Puruša inkarnacije so zadolžene za materialni svet. Od znoja Maha Višnuja je nastal Vzročni ocean. Maha Višnu leži na Vzročnem oceanu in ustvarja materialno naravo ter materialna vesolja v času Svojega vesoljnega sna. Ko v snu izdihne, iz por Njegovega telesa emanirajo vsa materialna vesolja, ki so podobna mehurčkom iz pene in se zbirajo skupaj kot grozdi na eni strani obale Vzročnega oceana. Na drugi strani je duhovni svet.
Tako se na duhovnem neomejenem nebu z vrhovno voljo Višnuja pojavi oblak, v katerem je vse mračno. To je materialna energija, imenovana pradhana, kjer gune ali kvalitete materialne narave še niso manifestirane in delujoče. Te se v pradhani nahajajo v ravnotežju. Potem Gospod z Svojim pogledom oplodi pradhano z večnim časom in živimi bitji (duhovno energijo). Čas sproži delovanje treh gun. Takrat med njimi nastane vzajemno delovanje; takrat prvotna materija začne z evolucijo.
Takšna manifestirana materialna energija se imenuje mahat-tatva ali vesoljni intelekt. Je vrhovna in vseobsegajoča. Dokler Maha Višnu izdihuje, materialni svet obstaja. Ko ponovno vdihne, vse ponovno vstopi nazaj v Njega.
SE NADALJUJE…
Odlomek
iz knjige: »Ayurveda: Vedska medicina
Avtor: prof. Stjepan Žagar
Prevedel: Sadačara dasa
Lektorirala: Sundari devi dasi
