Psihologija upravljanja osebnih odnosov
Zakaj odnosi razpadejo?
Če povprašamo psihologe ali svetovalce, bodo ti našteli veliko razlogov za neuspešne odnose. Od slabe komunikacije do nezaupanja in mnogo drugih stvari. Neuspešnim odnosom običajno pripisujemo več vzrokov. Tukaj so naštete zelo premišljene razlage in strategije za popravljanje neuspešnih odnosov:
Nerealna pričakovanja
Vsi odnosi v materialnem svetu so po naravi pogojni. Ko so vzajemna pričakovanja izpolnjena, se težave ne pokažejo. Vendar pa je skoraj nemogoče ves čas izpolniti pričakovanja vseh. Pričakovanja drugih pomenijo element sebičnosti. Ko pričakovanja niso izpolnjena, se odnos začne krhati. Strokovnjaki za odnose to označujejo kot nezdružljivost, izgubo zaupanja, nalaganje bremena svoje sreče na nekoga drugega itd.
Funkcija različnih gun
Bhagavad Gita to lepo razlaga kot funkcijo različnih gun
(satvične, rajasične ali tamasične; BG 14.5 do 14.10).
Vsak “chitta-vritti” ali temperament je drugačen, na katerega vplivajo omenjene gune. Materialna stanja kar naprej nihajo in povzročajo konflikte, ker so gune ljudi različne. Nauk, ki se ga je treba naučiti je, da sprejmemo, da se bodo konflikti kar naprej dogajali, ker je um sestavljen iz maye. Ko odpravimo naša pričakovanja do drugih potem lahko nadzorujemo svoje zadovoljstvo in razočaranja.
Neravnovesje v vzajemnosti
Strokovnjaki za odnose pravijo, da lahko pomanjkanje časa za druge, slaba komunikacija, ljubosumje in pritoževanje zaradi nepomembnih stvari vodijo v razpad odnosa. Odnosi so kot bančna stanja; Pred dvigom morate opraviti dovolj depozitov. Depoziti so narejeni v obliki nasmehov, pohval, ljubezni, naklonjenosti, pomoči, spregledanja napak, žrtvovanja časa in podpiranja ciljev drugega. Umiki so v obliki navodil, ukorov, prisile, popravkov, nesoglasij ali negativnih interakcij na splošno. Konflikti nastanejo, ko naredimo več dvigov v primerjavi z depoziti. Nauk, ki se ga je treba naučiti, je, da naredite dovolj čustvenih depozitov, da umiki ne bodo povzročili neravnovesja v odnosu.
Jemanje odnosa kot nekaj samoumevnega
Strokovnjaki to težavo označujejo kot nekaj, kar se da pretehtati kot kupčijo – eden izmed partnerjev domneva, da se bo umirjen partner žrtvoval, sprejema odločitve brez partnerjevega soglasja, je nepošten in izraža pretirano jezo, saj se zaveda, da partner ne bo odšel.
Varnost v odnosu
Ko ljudje postanejo zelo varni v svojem odnosu, prenehajo s čustvenimi depoziti s predpostavko, da bodo prejšnji depoziti trajali večno. Pozabljajo sodelovati v dejanjih naklonjenosti in prijaznosti ali ceniti ljubeče kretnje partnerja (ali katere koli druge osebe). Ljudje pozabljajo, da odnos podpira ljubezen, ne poželenje (sebičnost) ali posel (daj in daj). Zdrav odnos temelji na odgovornosti. Zavrnitev prevzemanja odgovornosti za ohranjanje odnosa in lastne napake lahko poruši temelje. Nauk, ki se ga je treba naučiti, je, da smo pripravljeni prevzeti odgovornost, da spremenimo sebe in da skrbimo za druge za bolj kvaliteten odnos.
Ali so lahko odnosi popolni?
Duhovna perspektiva je razumeti pravo naravo odnosov.
Vsi posvetni odnosi so po naravi sebični in začasni. Kot materialno pogojene duše nismo opremljeni z nesebičnostjo. Tudi ko sta dva človeka pod vplivom sattva gune, je lahko količina gune raznolika, kar povzroči prej ali slej konflikt; ko lastne potrebe niso izpolnjene. Glede na trajanje razmerij, čeprav smo morda povezani z drugimi prek rojstva, poroke ali družbenih omrežij, bodo te vezi po smrti za vedno pretrgane. Edini trajen in popoln odnos, ki ga ima duša, je z Bogom. Bog je naš edini večni sorodnik, ki nas brezpogojno ljubi. Če bomo razumeli skrivnost prave in božanske ljubezni, se bodo izboljšali tudi naši posvetni odnosi. Gospod Krišna pove Arjuni:
gatir bhartā prabhuḥ sākṣhī nivāsaḥ śharaṇaṁ suhṛit
prabhavaḥ pralayaḥ sthānaṁ nidhānaṁ bījam avyayam
(Bhagavad Gita 9.18.)
“Jaz sem cilj in vzdrževalec, gospodar, priča, bivališče, zatočišče
in najdražji prijatelj. Jaz sem stvarjenje in uničenje, osnova vsega,
počivališče in večno seme.”
Ker je duša majhen del Boga, je vsak odnos z drugimi, odnos z Njim. Vendar v telesni zavesti gledamo na telesa sorodnikov kot na očeta, mamo, ljubljenega, otroka in prijatelja. Nanje se navežemo in se jih vedno znova spominjamo, s čimer se še bolj zavežemo v materialno iluzijo. Toda nobeden od teh posvetnih sorodnikov nam ne more dati popolne ljubezni, po kateri hrepeni naša duša. To je iz dveh razlogov. Prvič, ti odnosi so začasni in ločitev je neizogibna, ko bodisi oni bodisi mi zapustimo svet. Drugič, tudi dokler so živi,navezanost temelji na sebičnosti in zato niha premo sorazmerno z obsegom, v katerem je lastni interes zadovoljen. Tako se obseg in intenzivnost posvetne ljubezni spreminja od trenutka do trenutka, čez dan. »Moja žena je zelo prijazna….ni tako prijazna….je v redu….strašna je,« je obseg nihanja ljubezni v drami sveta.
Po drugi strani pa je Bog tak sorodnik, ki nas spremlja vse življenje. Od rojstva do rojstva, v vsaki življenjski obliki, v katero smo šli, nas je Bog spremljal in ostal v našem srcu. Tako je naš večni sorodnik. Poleg tega od nas nima lastnih interesov; On je popoln in popoln v sebi. Nesebično nas ljubi, saj želi le naše večno blaginjo. Tako je samo Bog naš popoln sorodnik, ki je večen in nesebičen.
Da bi razumeli ta koncept z druge perspektive, razmislite o analogiji oceana in valov, ki izhajajo iz njega. Dva sosednja valova v oceanu nekaj časa tečeta skupaj in se veselo igrata drug z drugim, kar ustvarja vtis, da imata zelo globok odnos med seboj. Vendar pa se po določeni razdalji eden potopi v ocean, kmalu zatem pa drugi stori isto. Ali sta imela med seboj kakšen odnos? Ne, oba sta bila rojena iz oceana in njun odnos je bil s samim oceanom. Podobno je Bog kot ocean in mi smo kot valovi, ki izvirajo iz njega. Ustvarjamo navezanosti med našimi telesnimi odnosi, da bi vse pustili ob smrti in odpotovali sami v drugo rojstvo.
V tem verzu nas Šri Krišna popelje nad telesno zavest in njeno sočasno navezanost na posvetne sorodnike. Z vidika duše so vsi naši odnosi le Bog; On je naš oče, mati, sestra, brat, ljubljeni in prijatelj. Ta tema je ponovljena v vseh vedskih spisih:
divyo deva eko nārāyaṇo mātā pitā bhrātā suhṛit gatiḥ
nivāsaḥ śharaṇaṁ suhṛit gatirnārāyaṇa iti
(Subāl Śhruti, mantra 6)
“Samo Gospod Narayan je mati, oče, ljubljeni in cilj duše.”
Kaj naredi zdrav odnos?
Resnično zdrav odnos zahteva žrtvovanje, razumevanje, strpnost in potrpežljivost, ne le občasno, ampak dosledno, skozi ves čas. Razviti bi morali perspektivo bhakti ali seva-bhav, da prevzamemo odgovornost do Boga tako, da skrbimo za druge ljudi.
Preden lahko razvijemo seva-bhav do drugih, moramo izpopolniti svoj odnos z Bogom. Pravi odnos z Bogom je nesebičen; ne menjati za usluge, niti prositi za posvetne nagrade za dokončano sevo. Bog je zadovoljen samo z ljubečo vdanostjo bhakt v Njegovo zadovoljstvo.
Tukaj je nekaj strategij za izboljšanje obstoječih odnosov:
• Okrepite svoj osebni odnos z Bogom.
• Pripeljite Boga v odnos. Razmišljajte o razmerju kot o svetem. Ljubite Boga bolj kot svojega partnerja, otroka ali koga drugega. Pomagajte drug drugemu rasti v vašem odnosu z Bogom. Zanašajte se na Boga in drug na drugega, ko so težki časi.
• Družinski člani se lahko skupaj udeležujejo pobožnih dejavnosti. Lahko molita skupaj, skupaj preučujeta svete spise, molita drug za drugega in molita za druge zunaj družine, ki potrebujejo pomoč. Naj bo pomoč drugim cilj odnosa.
• Družinski člani in prijatelji si lahko za cilj postavijo sodelovanje v službi za Boga in guruja kot družina.
• Skupaj se udeležite duhovnih srečanj.
• Prosite Boga, da vam pomaga spremeniti vaše negativno stališče ali težave v odnosih.
